POZNATE REJNIŠTVO ? VESTE KAKO POSTATI REJNIK OTROKU?
REJNIŠTVO je institut družinskega prava in je podrobno urejen v Družinskem zakoniku, Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti ter Pravilniku o pogojih in postopkih rejniške dejavnosti. Rejništvo je posebna oblika varstva otrok, ki potrebujejo oskrbo in vzgojo pri osebah, ki niso njihovi starši, z namenom omogočiti otrokom zdravo rast, vzgojo, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.
Pogoji za status rejnika:
Oseba, ki želi opravljati rejniško dejavnost, mora izpolnjevati zakonsko določene pogoje ter pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Vloga se vloži pri krajevno pristojnemu centru za socialno delo, ki se določi po kraju bivanja vlagatelja.
Pristojnosti in naloge:
O namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika odloči sodišče. Center za socialno delo nato z rejnikom sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Naloga Centra za socialno delo je urejanje namestitve otroka v rejniško družino, spremljanje izvajanja rejniške dejavnosti, stalno sodelovanje z rejniško družino, otrokom ter matično družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.
Pogoji in zadržki za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti:
- imeti morate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
- zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
- biti morate polnoletni. Rejnik ne more biti oseba, ki:
- ji je odvzeta starševska skrb,
- živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
- ni poslovno sposobna,
- je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
- živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.
Dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti je mogoče pridobiti po rednem ali izrednem postopku. Za podrobnejše informacije se obrnite na strokovno delavko na krajevno pristojnem centru za socialno delo.
Izvajalec rejniške dejavnosti lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, kadar izpolnjuje za to predpisane zakonske pogoje.
Pravice in dolžnosti rejnika:
rejnik je dolžan predvsem:
- pripraviti sebe in družino na prihod otroka,
- truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh družine z otrokom,
- nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,
- otroka pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
- nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
- skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika,
- pridobivati informacije in sprejemati odločitve povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem,
- zastopati otroka v postopku izdaj osebne izkaznice,
- skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
- skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
- skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,
- pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine. Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med otrokom in starši, izjema velja, kadar so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini za rejništvo, ki jo imenuje center za socialno delo; najmanj enkrat na pet let se mora udeležiti obveznih usposabljanj na državni ravni ter enkrat letno na lokalni ravni.
Rejništvo in pravica do rejnine
Rejnik je za posameznega otroka upravičen do mesečne rejnine. Ta zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnina zajema sredstva za materialne stroške za otroka in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka ob upoštevanju starosti in šolanja nameščenega otroka.
Poleg rejnine je rejnik ob prvi namestitvi otroka v rejništvo lahko upravičen tudi do enkratnega prejemka v višini denarnega prejemka za opremo novorojenca.
Če razmišljate o tem, da bi postali rejnica oz. rejnik, ne odlašajte in pokličite:
ENOTA AJDOVŠČINA: tel. 05 368 06 12, e-pošta: gpcsd.ajdov@gov.si
ENOTA NOVA GORICA: tel. 05 330 29 00, e-pošta: gpcsd.gorica1@gov.si
ENOTA IDRIJA: tel. 05 373 46 00, e-pošta: gpcsd.idrij@gov.si
ENOTA TOLMIN: tel. 05 381 91 70, e-pošta: gpcsd.tolmi@gov.si
IZPOVED DEKLETA O ŽIVLJENJU V REJNIŠKI DRUŽINI
Sem A.K. in prihajam iz Ajdovščine. V rejniški družini sem živela 9 let, vse do mojega 18. rojstnega dne. Med tednom sem bivala v Domu Janeza Levca v Ljubljani in tam hodila v šolo. Vikende in počitnice sem preživljala v rejniški družini. Ob prihodu v rejniško družino in ob začetku šolanja v Ljubljani sem doživela hud stres. Z mojo sestrico, ki je bila v isti rejniški družini, sva hodili k mami na obisk. Moj tata je umrl za rakom, ko sem bila stara 9 let, moja sestra pa 3 leta.
Lepo mi je bilo, ko sem videla rejnike prijazne, poštene, pametne, brihtne… Malo hudo mi je bilo na začetku, ker nisem vedela kako bo tam. Rejniki so mi pomagali pri učenju za šolo, pri pisanju nalog, pri navajanju na gospodinjska opravila. Pogovarjali smo se o vsem, kar me je zanimalo, hodili smo »pohajat«, na izlete, na morje, v hribe… Pekli in kuhali smo, veliko stvari sem se naučila od njih. Rejnika sta mi res veliko pomagala, me spodbujala in vem, da če ne bi bila v rejniški družini, ne bi nikoli dosegla tega, kar sem dosegla do sedaj.
Zapisala A.K.
POGOVOR S POKLICNO REJNICO SILVO OVCA
Silva Ovca opravlja rejniško poslanstvo že 30 let in upravičeno velja za eno najboljših rejnic v Sloveniji. Za izvajanje rejniške dejavnosti se je odločila, saj je tudi sama izkusila bivanje v rejniški družini, pri sorodnikih. Takoj po rojstvu jo je mama zapustila, zato je zanjo skrbela sorodnica, ki jo je poimenovala »stara mama« in zanjo do 15. leta prejemala rejnino. Ker pa rejništvo takrat še ni bilo tako urejeno, kot je danes in ker se nihče ni toliko ukvarjal z otroci v rejništvu, je bilo ob zaključku šolanja kar malce hudo.
Silva je imela sicer pri sorodnikih lepo in skromno otroštvo, a želja po »pravi družini« in starših nikdar ni izginila. Svojega očeta ni poznala, ker ji ga je mama zamolčala. Meni, da nobena mama nima pravice tega otroku zamolčati. Vsak otrok namreč hrepeni po družini, vsak otrok si stika s svojimi starši želi in če otroku to pravico vzamemo, sta hrepenenje in boleča rana le vse večja. Tega se zelo dobro zaveda pri svojem delu, zato na eni strani pomaga otrokom, jim nudi razumevanje, tolažbo in toplino, na drugi strani pa pomaga tudi njihovim družinam. Do sedaj ni imela nobene negativne izkušnje z otroki in starši, saj je probleme vedno reševala sproti, je pa njeno delo pogosto zahtevno in naporno, nepredvidljivo. Vsak otrok, ki pride v rejniško družino, ima svojo zgodbo in potrebuje pozornost. Silva je prepričana, da je najbolj pomembno graditi zaupanje in vzpostaviti dober odnos z otrokom, mu v času odraščanja nuditi pomoč in podporo, po drugi strani pa mu postavljati ustrezne meje in jih upoštevati.
Silva na rejništvo gleda kot na priložnost za novo učenje; vsak otrok in njegova družina sta zanjo nova izkušnja in novo znanje. Prva rejenka je prišla v njihovo družino pred 30 leti, po preteku osmih let pa je rejnica pri sebi začutila, da jo izvajanje rejništva osrečuje, da jo pomoč drugim otrokom osebno krepi, drži pokonci, zato je v družino sprejela še druge otroke. V vseh letih izvajanja rejniške dejavnosti je imela Silva v rejništvu 15 otrok. 8 otrok je živelo pri njej vse od ranega otroštva do samostojnosti in z vsemi temi je še vedno v rednih stikih, saj se nanjo obračajo po pomoč, nasvete, prihajajo tudi na obiske v njeno družino. Le dva otroka sta se vrnila v matično družino, večina pa se je po zaključku rejništva odločila za samostojno življenje. Ostalih 7 otrok pa je bilo v rejništvu zgolj za čas vikendov, praznikov in počitnic, v povezavi z namestitvijo v vzgojne zavode in stanovanjske skupine, z njimi nima toliko stikov. Trenutno je pri njej v rejništvu 7 otrok.
Silva poudarja, da je naloga rejnika, da je otroku v pomoč, podporo, da nad njim ne obupa, ko se otrok znajde v stiski, ko neutolažljivo joče, ko ima obdobje uporništva, ko se pojavi agresija, odvisnosti. Odpoved rejniške pogodbe s strani rejnika, v času ko otrok odrašča, je za otroka še ena dodatna negativna izkušnja, do katere ne bi smelo priti.
Sodelovanje s centri za socialno delo, vzgojnimi zavodi in stanovanjskimi skupnosti Silva ocenjuje kot zelo dobro. Kot rejnica ima občutek, da je slišana in upoštevana, ne boji se več izraziti svojega mnenja. Sprva je sodelovanje s sodišči doživljala kot obremenitev, dandanes pa na to gleda bolj z vidika zagotavljanja koristi otroka. Še vedno na sistemski ravni ni vse tako kot bi moralo biti, a dobro sodelovanje vseh vpletenih v pomoč otroku, omogoča, da se dela dobro.
Po pogovoru z rejnico zapisala strokovna delavka Tjaša Komac