ZAPOSLENI NA VSTOPNI TOČKI ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

KAJ JE DOLGOTRAJNA OSKRBA

Dolgotrajna oskrba predstavlja sistem ukrepov, storitev in aktivnosti namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

POGOJI ZA UPRAVIČENOST DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

• Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,
• stalno ali začasno bivanje v Republiki Slovenij,
• uvrstitev v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe na podlagi ocenjevalne lestvice ali zdravniškega izvida,
• ne prejemanje primerljivih pravic (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo, osebna asistenca; razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco določa izjeme).

PRAVICE DOLGOTRAJNE OSKRBE, KI STOPIJO V VELJAVO 01.07.2025

Skladno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva postopno uveljavljanje pravic dolgotrajne oskrbe, je že s 01.06.2025 možno vložiti vlogo na VT CSD Zasavje ali na posamezni enoti CSD Zasavje, za eno od naslednjih pravic dolgotrajne oskrbe:

1. Dolgotrajna oskrba na domu

Dolgotrajna oskrba na domu je pravzaprav nadgradnja storitve Pomoč na domu, ki še vedno ostaja v veljavi in lahko upravičenec koristi tudi obe skupaj, saj ne gre za primerljivo pravico. Izvaja se na domu uporabnika, kjer se mu nudi pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, ter storitvah zdravstvene nege (vezane na osnovna dnevna opravila). Pravico izvajajo izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu, ki upravičencu nudijo storitve skladne z zakonom.

2. Storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Gre za dodatno pravico, ki se jo lahko koristi v sklopu uveljavljanja drugih pravic dolgotrajne oskrbe. Prav tako storitev izvajajo zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu, to so: fizioterapevti, socialni delavci, gerontologi, kineziologi… Namen storitve je preprečiti poslabšanje stanja upravičenca s storitvami psihosocialne podpore, post diagnostične podpore dementnim, svetovanjem za prilagoditev bivalnega okolja.

3. Pravica do storitve E-oskrbe

Storitev je namenjena za varnost oseb, ki bivajo v domačem okolju in deluje na principu pomoči na daljavo s pomočjo alarmnih sistemov - zapestnice z gumbkom za pomoč. Storitev bo mesečno sofinancirana, prav tako pa bo sofinanciran enkraten strošek za namestitev opreme. Storitev se lahko koristi v okviru uveljavljanja drugih pravic dolgotrajne oskrbe ali s samostojno vlogo, ki pa velja samo za starejše od 80 let.

Primerljive pravice in koriščenje pravic dolgotrajne oskrbe

Skladno z 11. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi, lahko oseba začne koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, če je ugotovljeno, da ne prejema primerljivih storitev oz. prejemkov. Kot primerljive storitve oz. prejemki pa štejejo:

• Dodatek za pomoč in postrežbo;
• Institucionalno varstvo v domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle;
• Pravica do osebne asistence.

POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

1. Oddaja vloge za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na Vstopno točko za dolgotrajno oskrbo na CSD Zasavje (Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi) oz. krajevno pristojen Center za socialno delo ali enoto Centra za socialno delo.
2. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo po prejemu vloge le-to pregleda in preveri izpolnjevanje osnovnih pogojev za pridobitev pravice.
3. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo opravi obisk na domu pri vlagatelju ter izdela oceno upravičenosti, ki odloča o uvrstitvi v kategorijo dolgotrajne oskrbe in s tem pridobitvijo pravice.
4. V primeru uvrstitve v kategorijo dolgotrajne oskrbe se izdela načrt priporočenih storitev ter izda pozitivna odločba.
5. V primeru, da oseba ni uvrščena v kategorijo dolgotrajne oskrbe se izda negativna odločba.

OSKRBOVALEC DRUŽINSKEGA ČLANA Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik iz 4. in 5. kategorije dolgotrajne oskrbe ter izpolnjuje naslednje pogoje:

• je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana,
• je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno bivališče na istem naslovu kot upravičenec ter tam tudi dejansko prebiva,
• iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje,
• ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena ZDOsk-1 oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.

Pravice oskrbovalca družinskega člana:

• delno plačilo za izgubljeni dohodek (1,2 kratnik minimalne plače oz. 1,8 kratnik v primeru, da je oskrbovalec sočasno dvema upravičencema),
• vključitev v obvezna zavarovanja,
• načrtovana odsotnost 21 dni (nadomestna oskrba za uporabnika - od 1.12.2025),
• usposabljanje. Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati predvidene naloge, zapustiti trg dela. Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu. Vloge za oskrbovalca družinskega člana lahko uporabniki vložijo na CSD Zasavje, VT za dolgotrajno oskrbo, oz. najbližji enoti CSD. CSD po uradni dolžnosti zaprosi za mnenje invalidsko komisijo ZPIZ o psihofizični sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana. Po prejemu mnenja invalidske komisije ZPIZ-a, CSD izda odločbo. Oskrbovalec družinskega člana prične z opravljanjem nalog z dnem sklenitve načrta in mesečno poroča o opravljanju dolgotrajne oskrbe.

Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana | GOV.SI

Dokumenti

• Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana (PDF)