Centri za socialno delo Slovenije

Delovna področja Centrov za socialno delo

Kazalo

Denarni prejemki in subvencije

Denarni prejemki

Otroški dodatek

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek namenjen za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima lahko eden izmed staršev oziroma druga oseba, ki skrbi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do njegovega 18. leta. Višina je odvisna od uvrstitve v dohodkovni razred.

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem rojstva otroka. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica do otroškega dodatka se prizna največ za dobo enega leta.

Otroški dodatek se izplačuje za pretekli mesec.

  • Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Denarna socialna pomoč

Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Upravičenci so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jo lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Upravičen je lahko tisti, katerega dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana. Višina denarne socialne pomoči je med drugim odvisna od števila družinskih članov, višine dohodkov, premoženja, prihrankov in zagotovljene oskrbe.

Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.

Denarna socialna pomoč se izplačuje za tekoči mesec.

Pravico do denarne socialne pomoči urejajo:

  • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Izredna denarna socialna pomoč

Izredna denarna socialna pomoč, kot posebna oblika denarne socialne pomoči, se lahko dodeli samski osebi ali družini, ki se je iz razlogov na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.

Izredna denarna socialna pomoč se dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje od 3 do 6 mesecev. Višina izredne denarne socialne pomoči je lahko mesečno največ v višini enega minimalnega dohodka osebe ali družine, v enem letu pa lahko višina vseh prejetih izrednih denarnih socialnih pomoči znaša največ petkratnik minimalnih dohodkov. Ne glede na omejitev izplačila izredne denarne socialne pomoči v enem koledarskem letu v višini petkratnika minimalnega dohodka, se lahko višina treh minimalnih dohodkov v enem koledarskem letu dodeli le za izredne stroške nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile.

Upravičenec do izredne denarne socialne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, v roku 30 dni po prejetju pomoči oziroma do vložitve nove vloge, če je ta vložena pred potekom tega roka. Dokazila o porabi sredstev je dolžan predložiti centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če je novo vlogo vložil pred potekom roka. Če tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena, ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile.

Pravico do izredne denarne socialne pomoči urejajo:

  • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Pravica do enkratne izredne pomoči po smrti družinskega člana

Do pravice je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ali katerega dohodek ne presega cenzusa.

Kot družinski člani umrlega se štejejo zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.

Pravica se lahko uveljavlja v roku enega leta od datuma smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti. Ob izpolnjevanju dohodkovnega pogoja se lahko dodeli v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana urejajo:

  • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba

Pravico do kritja stroškov pogreba lahko uveljavlja družinski član umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali katerega dohodek ne presega osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Kot družinski člani umrlega se štejejo zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje.

Pravica se lahko uveljavlja v roku enega leta od datuma smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti. Ob izpolnjevanju dohodkovnega pogoja se lahko dodeli v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, vendar ne več kot so znašali stroški pogreba.

Pravico do enkratne izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba urejajo:

  • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Varstveni dodatek

Namenjen je tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z varstvenim dodatkom se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali nezaposlene ženske starejše od 63 let oziroma moški starejši od 65 let, če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Upravičenci so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jo lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Varstveni dodatek se izplačuje za tekoči mesec.

Pravico do varstvenega dodatka urejajo:

  • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Državna štipendija

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja za doseganja višje ravni izobrazbe ter vzpostavljanje enakih možnosti dostopa do izobraževanja. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izobraževalnim procesom.

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v dohodkovni razred.

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki so državljani Republike Slovenije in med drugim izpolnjujejo starostni ter dohodkovni pogoj.

Vlogo v imenu mladoletnih dijakov vložijo starši, lahko pa vlogo odda tudi mladoletnik sam, vendar morajo vlogo podpisati tudi starši. Dodeli se za čas od začetka dodelitve štipendije do izteka izobraževalnega programa, za katerega je bila štipendija dodeljena.

Državna štipendija se izplačuje za pretekli mesec.

Pravico do državne štipendije urejajo:

  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • ZŠtip-1, Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18)
  • Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/18)

Subvencije in oprostitve plačil

Znižano plačilo vrtca

Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo tisti starši, ki so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji in katerih otrok je vključen v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna.

Pravico uveljavlja eden od staršev oziroma tisti izmed staršev, kateremu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici.

Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo.

  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Subvencija kosila za učence

Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne dosega predpisanega cenzusa.

Upravičencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila.

Upravičenost ugotavljajo šole na podlagi podatkov iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, zato staršem ni potrebno vložiti vloge. Vlogo vložijo samo v primeru, če družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Še vedno pa je potrebna prijava na kosilo.

Pravico do subvencije kosila za učence urejata:

  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Subvencija malice za dijake in učence

Subvencija malice pripada tistim učencem in dijakom, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisanega cenzusa.

Upravičencem pripada subvencija za malico v višini cene malice.

Upravičenost ugotavljajo šole na podlagi podatkov iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, zato staršem ni potrebno vložiti vloge. Vlogo vložijo samo v primeru, če družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Še vedno pa je potrebna prijava na malico.

Pravico do subvencije malice urejata:

  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Subvencija najemnine

Do subvencije najemnine je upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju, ki skupaj z osebami, ki so navedene v najemni pogodbi izpolnjuje dohodkovni cenzus.

Subvencija neprofitne najemnine lahko znaša največ 80 % neprofitne najemnine.

Do subvencije k plačilu tržne najemnine so upravičeni vlagatelji, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča. Niso upravičeni vlagatelji, ki so zavrnili zagotovljeno neprofitno najemno stanovanje. Če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja nazadnje objavljen pred več kot letom dni, je lahko upravičen vlagatelj, ki v trenutku vloge izpolnjuje pogoje v zadnjem objavljenem javnem razpisu. Upravičen je lahko najemnik ali član gospodinjstva, ki se je skupaj z najemnikom uvrstil na prednostno listo.

Za izračunani znesek subvencije lastnik stanovanja zniža najemnino najemniku, lastniku pa ta znesek povrne pristojni občinski organ. Subvencija se dodeli za dobo enega leta, vendar najdlje do izteka najemne pogodbe.

Pravico do subvencije najemnine urejata:

  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US in 27/17)

Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev

Pravico do kritja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, pod pogojem, da teh pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Do pravice kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ni upravičen tisti, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka.

Kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, center za socialno delo odloči o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po uradni dolžnosti, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne uveljavlja.

Pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev urejajo:

  • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Pravica do plačile prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje

Državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, so upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo, in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter niso zavarovanci iz drugega naslova. Do te pravice so upravičene tudi osebe, nameščene v rejniško družino ali v zavod, če niso obvezno zdravstveno zavarovane iz drugega naslova.

Kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, center za socialno delo odloči o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje po uradni dolžnosti, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne uveljavlja.

Pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje urejajo:

  • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
  • Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev

Upravičenci in drugi zavezanci do storitev institucionalnega varstva so dolžni plačati oskrbo, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve.

Center za socialno delo na podlagi dohodkov in premoženja vlagatelja določi višino oprostitve in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve.

Pravico do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev urejajo:

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17)
  • Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 62/10 – ZUPJS, 99/13 – ZUPJS-C in 42/15)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)

Prispevek k plačilu družinskega pomočnika

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Invalidna oseba in njeni zavezanci za preživljanje so dolžni občini, ki financira pravice družinskega pomočnika, redno za tekoči mesec povrniti sredstva oziroma del sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika. Pravice družinskega pomočnika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti in s sredstvi v višini prispevka zavezancev. Kadar ta sredstva ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika, razliko doplača občina.

Center za socialno delo v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika odloči o prispevku invalidne osebe in zavezanca oziroma občine k plačilu sredstev od dneva pridobitve pravice do izbire družinskega pomočnika dalje.

Pravico do prispevka k plačilu družinskega pomočnika urejajo:

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17)
  • Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 19/07)
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)

Starševsko varstvo in družinski prejemki

Starševsko varstvo

Materinski dopust

Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog/inja.

Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.

Oče lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta v primerih, če mati otroka:

  • umre,
  • zapusti otroka ali
  • če je po mnenju pristojnega zdravnika trajno oziroma začasno nesposobna za nego in
  • varstvo otroka.

Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

  • lahko pravico uveljavljate največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. V tem obdobju se oglasite na centru za socialno delo, kjer vam bomo izročili obrazce za uveljavljanje pravic in vas seznanili z vsemi nadaljnjimi postopki in pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo;
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca;
  • če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča; v tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov oziroma zaprosite za pomoč zdravstveno službo;
  • če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta;
  • če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

Očetovski dopust

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka.

Koriščenje dopusta

Očetje lahko izrabijo očetovski dopust v strnjenem nizu 30 dni, pri čemer morajo najmanj 15 dni izrabiti v strnjenem nizu najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta, preostalih 15 dni pa lahko izrabijo v strnjenem nizu najpozneje do končanega 1. razreda OŠ otroka.

Kje se uveljavlja očetovski dopust

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo. Center prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti datumov izrabe dopusta. Po izrabi oče sporoči datume na center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

Ne glede na to lahko očetovski dopust, če ga oče ne izrabi, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

  • druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
  • zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

Očetovski dopust lahko oče izrabi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu (brez prekinitev) ali po dnevih. Kadar oče izrabi očetovski dopust po dnevih, se trajanje pravice določi v delovnih dnevih tako, da se upošteva 70% pripadajočih koledarskih dni očetovskega dopusta (15 koledarskih dni je enako 11 delovnih dni).

Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

  • se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oziroma ji je bila priznana pravica do materinskega dopusta;
  • najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta.

Starševski dopust

Starševski dopust je dopust, ki je namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka neposredno po poteku materinskega dopusta.

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, pri čimer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta, eden od staršev pa ga lahko izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.

Primer: Mati lahko izrabi 260 dni, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. O tem morata skleniti dogovor na Prilogi S-2/1. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa zapade, če jih ne izrabi mati. Le izjemoma lahko oče izrabi vseh 260 dni (kadar je mati umrla, zapustila otroka, ni zavarovana za starševsko varstvo… 30. člen ZSDP-1).

Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Trajanje starševskega dopusta se ne podaljša pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela.

Starševski dopust lahko koristi eden od staršev otroka, lahko pa ga za istega otroka koristita tudi oba starša. Starša se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor na Prilogi S-2, kjer natančno določita obdobje in način izrabe dopusta, skupaj z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Če se starša ne moreta dogovoriti, kdo bo koristil pravico do starševskega dopusta ali je njuna odločitev v nasprotju s koristjo otroka, odloči o tem center za socialno delo in pri tem upošteva koristi otroka.

Pravica posvojiteljev/ic do starševskega dopusta:

  • posvojitelj/ica ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo ter v istem obsegu in trajanju kot biološka starša. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi;
  • pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja/ke.

Dopust se lahko podaljša:

  • za 90 dni ob rojstvu dvojčkov (starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni tudi ob posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let) in še dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu trojčkov, četverčkov… (starševski dopust se ob posvojitvi več hkrati živorojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka in v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni);
  • za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
  • za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo); to podaljšanje se lahko uveljavlja najkasneje do 18. meseca starosti otroka;
  • za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
  • za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
  • za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.

Zgoraj naštete pravice se seštevajo.

Primer: Če mati rodi dvojčka, ki sta hkrati še nedonošena, bo njen dopust lahko daljši za 90 dni zaradi rojstva dvojčkov + za ustrezno število dni zaradi rojstva nedonošenčkov.

Starševski dopust (v polni odsotnosti z dela) starša koristita izmenično – ne hkrati, razen ob rojstvu:

  • dveh ali več živorojenih otrok,
  • otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
  • otroka v družino, v kateri starša že vzgajata najmanj dva otroka do dokončanega prvega razreda najstarejšega otroka.

Del starševskega dopusta (največ 75 dni) lahko starša tudi preneseta in izrabita najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni.

Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima pravico do starševskega dopusta v obsegu, kot ga imata mati in oče, vendar zmanjšan za toliko dni, kolikor sta jih mati ali oče za nego in varstvo otroka že izrabila.

Pravico do starševskega dopusta ima lahko v soglasju z materjo in očetom otroka tudi eden od starih staršev otroka, v primeru, da je mati otroka mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje oziroma študentke ipd. Starševski dopust je enako dolg, kot to velja za mater ali očeta, zmanjšan za toliko dni, kot sta ga mati ali oče otroka že izrabila. Eden od starih staršev lahko ta dopust koristi le v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Pri uveljavljanju pravice do starševskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

  • vsak od staršev uveljavlja pravico do starševskega dopusta s samostojno vlogo, kateri priloži dogovor staršev in delodajalcev;
  • izjemoma lahko pravico do daljšega starševskega dopusta uveljavlja eden od staršev naknadno, in sicer za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, vendar najkasneje do 18. meseca starosti otroka.

Pravico do starševskega dopusta lahko uveljavljate hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta oziroma do očetovskega dopusta, sicer pa 30 dni pred potekom materinskega dopusta.

Posvojitelji/ce uveljavljajo starševski dopust najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta.

Nadomestila

Starševsko nadomestilo

Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane za starševsko varstvo (8.člen ZSDP-1) vsaj dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu/ki pripada pravica do nadomestila v sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.

Pravica do krajšega delovnega časa

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

  • eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
  • eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti otroka;
  • eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čimer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.

Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada nobenemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa bodite pozorni na to, da:

  • se pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer na centru za socialno delo, ki je pristojen glede na materino stalno prebivališče (če se pravica uveljavlja po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge);
  • k vlogi priložite kopijo aneksa ali pogodbe o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega;
  • če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti, vlogi priložite tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta (s predloženo zdravstveno dokumentacijo center za socialno delo pridobi mnenje zdravniške komisije, na podlagi katere odloči o pravici).

Pravica do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok

Pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Tisti od staršev, ki se za to odloči, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

Pogoj za uveljavitev pravice je:

  • skupno stalno prebivališče,
  • roditeljska pravica,
  • zavarovanje za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali pa status aktivnega iskalca zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.

Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela pri centru za socialno delo, kjer ima mati stalno prebivališče.

Nadomestilo v času odmora za dojenje

Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo) na podlagi potrdila specialista pediatra/pediatrinje:

  • nadomestilo za eno uro dnevno za otroka do 9. meseca starosti oziroma
  • plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. meseca starosti otroka.

Mati nima pravice do nadomestila v času odmora za dojenje, če je za istega otroka upravičena do nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.

Družinski prejemki

Starševski dodatek

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).

Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka, in sicer:

  • če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
  • če mati in otrok dejansko živita v Republiki Sloveniji.

Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

  • zapusti otroka,
  • trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka (na podlagi mnenja zdravnika),
  • umre.

V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star v času pridobitve pravice do starševskega dodatka s strani očeta in za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno in pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.

Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.

Pravice do starševskega dodatka nima:

  • oče, mati ali druga oseba, ki prejema: nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok;
  • otrokova mati ali oče, katere/ga zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema: nadomestilo za nego in varstvo otroka,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka.

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Starševski dodatek se podaljša:

  • za 90 dni ob rojstvu dvojčkov;
  • za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu več hkrati živorojenih otrok;
  • za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
  • za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo ob predložitvi zdravstvene dokumentacije otroka);
  • za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
  • za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
  • za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.

Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Ne glede na to ima mati, oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico do starševskega dodatka v obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in še dodatnih deset dni po smrti otroka. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Starševski dodatek znaša 252,04 EUR mesečno (neto znesek).

Pravico uveljavlja mati pod zgoraj navedenimi pogoji, pa tudi oče oziroma druga oseba pri tistem centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče.

Roki za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka

Mati uveljavlja pravico:

  • 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka,
  • če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge.

Oče uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog za pridobitev pravice. Druga oseba uveljavlja pravico kadarkoli do 365 dni starosti otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 280 EUR, ne glede na materialni položaj družine.

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

Dodatni napotki za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka:

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok.

Dodatek za veliko družino

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let).

Pravico do dodatka za veliko družino ima eden od staršev, pod pogojem, da ima eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 638,09 evra na družinskega člana. Pravico ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živijo brez staršev.

Dodatek za družino s tremi otroki znaša 395 evrov, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku.

Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

  • za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in ni potrebno vlagati posebne vloge
  • tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto
  • če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).

Dodatek za nego otroka

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa le, če so ga starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 100,00 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 200,00 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni. O pravici do dodatka za nego otroka odloča center za socialno delo na podlagi strokovnega mnenja zdravniške komisije; slednja za podajo mnenja potrebuje zdravstvene izvide, priložene k vlogi za dodatek za nego otroka, in strokovna mnenja o otrokovem zdravstvenem stanju.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Eden od staršev v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 EUR mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka.

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. V tem primeru torej mati ali oče otroka dobi pravico tudi, če ima dva ali več otrok, ki nimata oziroma nimajo najtežje motnje v razvoju.

Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Če je otrok iz kakršnega koli razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen, če je to obdobje krajše od 30 dni v letu) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice.

Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice. Center za socialno delo nato na podlagi mnenja zdravniške komisije vlagatelju/ici izda odločbo.

Pomoč pri nakupu vinjete

Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.

Vlogi za uveljavljanje pomoči pri nakupu letne vinjete je potrebno priložiti kopijo računa o nakupu letne vinjete za vozilo drugega cestninskega razreda B.

Varstvo otrok in družine

Predhodno svetovanje

Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je njuna zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna ali pa še obstaja možnost za ohranitev njune zveze. Seznanjena sta s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družino, ter poučena o možnostih za rešitev problema, o zaupanju v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok. Če se zakonca nista sporazumela sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec.

Zakonca se pred vložitvijo tožbe ali predloga za sporazumno razvezo udeležita predhodnega svetovanja, razen če nimata skupnih otrok, če je eden od zakoncev nerazsoden, ima neznano prebivališče ali je pogrešan ter kadar en ali oba živita v tujini.

Predhodnega svetovanja se udeležita tudi starša, preden sodišču predlagata naj odloči o varstvi in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih z njima ali z drugimi osebami ali o vprašanju izvajanja starševske skrbi. Predhodnega svetovanja se ne udeležita, če je eden od staršev nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Namen predhodnega svetovanja je starša opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in z možnostjo mediacije. Če se sama nista sporazumela, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec. V primeru, da strokovni delavec oceni, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, s svojo oceno seznani starša in izdela mnenje za sodišče.

Predhodno svetovanje poteka tudi pri določitvi stikov otroka z drugo osebo.

Center za socialno delo po prejemu predloga zakonca oz. starša povabi na predhodno svetovanje. Predhodno svetovanje poteka osebno in brez pooblaščencev. O svetovanju se naredi zapisnik.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)
  • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Več (MDDSZ)

Strokovno svetovanje paru

Če zakonca oz. partnerja ugotovita, da obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti se lahko udeležita strokovnega svetovanja na centru za socialno delo. S strokovnim svetovanjem, ki se izvaja individualno ali v skupini, se zakoncema pomaga rešiti težave, s katerimi se soočata, in izboljšati njun odnos.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)

Več (MDDSZ)

Družinska mediacija

Družinska mediacija je način mirnega in sporazumnega reševanja sporov, ki izvirajo iz medsebojnih družinskih razmerij. Lahko poteka na centru za socialno delo pred začetkom ali po koncu sodnega postopka, s pomočjo mediatorja.

V mediaciji sodelujeta dva ali več mediantov. Mediacija zagotavlja aktiven pristop vsakega od mediantov in je zato udeležba lahko le prostovoljna. Na mediaciji medianti skupaj ugotovijo kaj je bistvo spora, vsi izrazijo svoja mnenja, ideje, želje, potrebe, težave in bojazni ter poskušajo poiskati rešitev, ki vsaj delno ustreza vsem. V mediaciji ne odloči mediator, temveč medianti sami oblikujejo izid mediacije in sprejmejo morebiten sporazum.

Mediator je nevtralna in nepristranska oseba, ki ne sodi o vsebini procesa ali končnega dogovora, pomaga pa v sporu določiti interes in načine reševanja spora. Ustvari sproščeno in konstruktivno vzdušje, odpira prostor za komunikacijo in pomaga sprtim mediantom, da zares slišijo drug drugega. Z usmerjenimi vprašanji sistematično vodi mediante proti skupnemu cilju – poštenemu in za vse strani sprejemljivemu dogovoru. Mediator ne sprejema odločitev, ampak prispeva h konstruktivnejši komunikaciji in usmerja proces k skupnemu iskanju rešitev. Mediatorji, ki izvajajo mediacijo na centru za socialno delo so usposobljeni in uvrščeni na seznam pri Ministrstvu za delo, družinsko, socialne zadeve in enake možnosti.

Katera so temeljna pravila postopka?

  • ohranjanje dostojanstva in spoštljivosti brez žalitev, groženj in nasilja,
  • jasno sporočanje in poslušanje,
  • enakopravnost strank,
  • zaupnost.

Katere so prednosti mediacije?

  • hitra rešitev spora,

  • učinkovitost in uspešnost,

  • obojestransko zadovoljstvo (sprejemljivost rešitve),

  • ni negativnih tveganj.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)

  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Več (MDDSZ)

Pomoč staršem pri sklenitvi sporazumov

Center za socialno delo pomaga staršem pri sklenitvi sporazumov, s katerimi dogovorijo odprta vprašanja ob razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. Predvsem je predhodno potrebno rešiti vprašanje vzgoje in varstva skupnih otrok, dogovoriti preživnino ter urediti stike med otrokom in staršem.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Več (MDDSZ)

Pomoč pri sklenitvi sporazuma o izvajanju starševske skrbi

Starševsko skrb izvajata oba od starša sporazumno v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji.

Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediator. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Več (MDDSZ)

Obvestila o uskladitvi preživnin

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oz. z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Več (MDDSZ)

Priznanje očetovstva

Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. Oče otroka ne poda posebnega priznanja.

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi velja moški, ki prizna očetovstvo ali se le to ugotovi s sodno odločbo. Očetovstvo lahko prizna pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Kadar mati na centru za socialno delo poda izjavo, kdo je otrokov oče, pristojni center pozove to osebo, da prizna očetovstvo. Z izjavo očeta se mora mati strinjati. V kolikor se ne strinjata, je potrebno začeti postopek za ugotovitev očetovstva na sodišču.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Spregled mladoletnosti in poroka

Sodišče lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic ter obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Naloga centra za socialno delo je, da na zaprosilo sodišča pripravi mnenje.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Pridobitev popolne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj

Postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti se začne na predlog otroka, ki je postal roditelj, ali z njegovim soglasjem na predlog centra za socialno delo.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Ukrepi za varstvo koristi otroka

Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo, ali je ne izvajajo v korist otroka.

Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Center za socialno delo je lahko predlagatelj ukrepa, udeleženec v postopkih na sodišču in sodišču poda svoje mnenje. Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja center izdela načrt pomoči družini in otroku. Po izreku ukrepa sodeluje z družino, ji nudi pomoč ter spremlja izvajaje načrta pomoči družini in otroku.

Sodišče izreče ukrep s katerim so starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka, prav tako vedno izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je z drugim ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več (MDDSZ)

Rejništvo

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo bivati v matični družini. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z dokazili na centru za socialno delo. Center po prejemu vloge ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti in izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine.

O namestitvi v rejništvo odloča sodišče. Po namestitvi otroka v rejništvo si center za socialno delo prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok nameščen v rejništvo.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19)
  • Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več (MDDSZ)

Posvojitev

Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, kadar otrok nima živih staršev, so neznani ali po otrokovem rojstvu privolijo v posvojitev. Privolitev staršev ni potrebna, kadar jim je bila odvzeta starševska skrb ali če trajno niso sposobni izraziti svoje volje.

Zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik na centru za socialno delo vloži pisno prijavo, s katero izrazi željo za posvojitev otroka. Center pripravi strokovno mnenje in podeli status kandidata za posvojitev. Center za socialno delo med vsemi kandidati glede na otrokove značilnosti in potrebe, želje, ki jih je izrazil kandidat, strokovno mnenje, željo bioloških staršev in čas vpisa v centralno zbirko kandidatov izbere najprimernejšega kandidata.

O posvojitvi odloča sodišče.

S posvojitvijo nastanejo med otrokom (in njegovimi potomci) ter posvojiteljem (in njegovimi sorodniki) enaka razmerja kakor med sorodniki. S posvojitvijo prenehajo pravice in obveznosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in obveznosti staršev in sorodnikov do njega. Če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka.

Posvojitve se ne more razvezati.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več (MDDSZ)

Podelitev starševske skrbi

Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb. Sorodnik je oseba, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.

S podelitvijo starševske skrbi pridobi oseba, ki ji je podeljena starševska skrb za otroka, enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. Oseba, ki ji je podeljena starševska skrb, mora otroka preživljati.

O podelitvi starševske skrbi odločajo sodišča.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več (MDDSZ)

Skrbništvo

Namen skrbništva za otroke je, da se s skrbjo ter z vzgojo in izobraževanjem vsestransko razvije njihova osebnost, tako da se usposobijo za samostojno življenje in delo ter da se zagotovi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic otroka.

Otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi sodišče pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika. Skrbnik mora skrbeti za otroka z enako skrbnostjo kot starši, le da ga ni dolžan preživljati in imeti pri sebi.

Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna.

Skrbnik sme samo z dovoljenjem centa za socialno delo vpisati ali izpisati otroka iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja, odločati o izbiri otrokovega poklica ali opravljanju njegovega poklica ter izvesti druge pomembnejše ukrepe glede otroka, če tako določa zakon.

Skrbnik mora CSD poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.

Center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer (kolizijskega skrbnika) otroku, če so koristi staršev in otroka v navzkrižju.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Pravilnik o popisu in ocenitvi premoženja oseb pod skrbništvom in o sestavi in vsebini skrbniškega poročila (Uradni list RS, št. 22/19)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
  • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Več (MDDSZ)

Varstvo odraslih

Centri za socialno delo pomagajo odraslim posameznikom, ki potrebujejo pomoč pri urejanju statusnih vprašanj, pri invalidnosti, bolezni, skrbništvu in pomagajo obsojeni osebi pred, med in po izteku kazni.

Skrbništvo za odrasle osebe

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kot tudi varovanje premoženjskih in drugih pravic posameznika.

Sodišče za skrbnika imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. Če je mogoče in če to ni v nasprotju koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski panter ali sorodnik.

Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti, ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu, ali odkloniti darilo, vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva, izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon.

Skrbnik mora CSD poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
  • Pravilnik o popisu in ocenitvi premoženja oseb pod skrbništvom in o sestavi in vsebini skrbniškega poročila (Uradni list RS, št. 22/19)
  • Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
  • Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Preprečevanje nasilja v družini

Nasilje v družini je uporaba vsakega fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu. Nasilje je zloraba moči povzročitelja nasilja z namenom, da si podredi in nadzoruje žrtev nasilja.

Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini je vsakdo dolžan obvestiti center za socialno delo, policijo ali tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja v družini otrok. Otrok je žrtev nasilja tudi, kadar je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prav tako je potrebno posebno skrb nameniti starejšim osebam, invalidom in osebam, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti same zase.

Kaj je nasilje?

  • Fizično nasilje: tepež, brcanje, davljenje, porivanje, metanje predmetov, namerno uničevanje osebne lastnine, napad z orožjem ali drugimi predmeti…
  • Psihično nasilje: grožnje, zmerjanje, poniževanje, žaljenje, kritiziranje, omejevanje stikov z družino in prijatelji, ustrahovanje, ignoriranje, ljubosumni izpadi…
  • Spolno nasilje: siljenje v spolne odnose, prepoved uporabe kontracepcijskih sredstev, siljenje v gledanje pornografskega materiala…
  • Ekonomsko nasilje: jemanje denarja, samovoljno upravljanje s tujim premoženjem in/ali denarjem, neenakopravnost pri finančnih odločitvah, onemogočanje zaposlitve, izsiljevanje z denarjem…
  • Zanemarjanje: opustitev ali pomanjkanje skrbi in nege za osebo, ki le-to potrebuje (otrok, starostnik, invalid, bolnik…), npr. pomanjkljiva ali nepopolna skrb za obleko, prehrano, zdravniško oskrbo, vzgojo…

Vsak kdo, ki doživlja nasilje ali opaža, da nasilje doživlja nekdo v njegovi okolici, se lahko za pomoč obrne na center za socialno delo, sprva v okviru socialno varstvene storitve prva socialna pomoč. Z odraslo žrtvijo nasilja se strokovni delavec pogovorili o težavah, jo motivira in seznani z možnimi rešitvami in oblikami pomoči na centru za socialno delo ali v drugih organizacijah ter jo okrepi pri iskanju virov moči. Skupaj presodita, ali so potrebni takojšnji ukrepi za zaščito žrtve ali za zaščito otrok.

Center za socialno delo je po uradni dolžnosti dolžan podati prijavo na policijo, če pri svojem delu izve za nasilje v družini ali za ogroženost otrok.

  • Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
  • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99)
  • Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, 68/16 in 54/17 – ZSV-H)
  • Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/15)

Več (MDDSZ)

Pomoč storilcem prekrškov in kaznivih dejanj

Na področju varstva odraslih socialne delavke in delavci nudijo pomoč storilcem/kam prekrškov in/ali kaznivih dejanj ter njihovim svojcem.

Njihovo delo vključuje:

  • Obravnave, vezano na predkazenske postopke: strokovni delavec ali strokovna delavka prejme obvestilo državnega tožilca, da je odložil pregon ali obvestilo o sklenjenem sporazumu v poravnavi , takrat je njegova/njena naloga, da doseže, da osumljenec opravi delo v splošno korist. Pogovorijo se z osumljencem in se dogovorijo glede področja in vsebine dela. Nato CSD izbere primerno organizacijo za delo v splošno korist, spremlja delo in po opravljenem delu, poda poročilo državnemu tožilcu.
  • V času preiskave preiskovalnemu sodniku posreduje socialno poročilo o življenjskih razmerah obdolženca: najprej preuči zahtevek (ugotovi, kakšnega kaznivega dejanja je osumljen, ali je že bil obravnavan pri CSD in zakaj, prouči obstoječo dokumentacijo, konzultacija s strokovnimi (so)delavci, ki so osebo ali družino že obravnavali, o tem ali gre za novo zadevo), nato se z osumljencem pogovori, lahko opravi tudi obisk na domu. Po zbranih informacijah ( pogovor z osumljencem, družino, uradne evidence CSD), izdela socialno poročilo, ki vsebuje: opis osumljenčevih življenjskih okoliščin, socialne in ekonomske razmere osumljenca in njegove družine, odnose v družini, šolsko in poklicno kariero, odnos do očitanega kaznivega dejanja.
  • Odložitev izvršitve zaporne kazni (odhod v zapor se lahko odloži za določen čas): strokovni delavec ali strokovna sodelavka lahko izdela predlog o odložitvi izvršitve zaporne kazni na predlog obsojenca ali njegove družine ali poda mnenja na zahtevo sodišča o odložitvi izvršitve.
  • Pomoč ob/po odpustu iz zavoda za prestajanje kazni zapora: strokovni delavec ali strokovna delavka obišče obsojenca v zavodu najmanj tri mesece pred odpustom in se pogovori o njegovih načrtih glede življenja po odpustu. Skupaj z obsojencem pripravi osebni načrt življenja po odpustu.
  • Varstveni nadzor-pomeni pomoč obsojencu ob izreku pogojne kazni in pomoč obsojencu na pogojnem odpustu: strokovni delavec ali strokovna delavka z obsojencem podpiše dogovor o vključitvi. Skupaj z obsojencem in svetovalcem se izdela individualni načrt, kjer se določijo naloge, obveznosti in aktivnosti obsojenca.
  • V času prestajanja zaporne kazni- strokovni/a delavec/ka pripravi poročilo za zavod, kjer prestaja zaporno kazen: pogovor z obsojencem in njegovo družino. Strokovni delavec ali strokovna delavka poskrbita, da bo za obsojenca izdelan načrt, ki bo omogočil, da se bo po prestani kazni dejavno vključil v svoje prejšnje socialno okolje.

Za več informacij se obrnite na CSD.

Varstvo invalidov

Pravica gluhe osebe do tolmača

Pravica gluhe osebe do tolmača

Gluha oseba na krajevno pristojnem centru za socialno delo vloži vlogo, ki mora vsebovati osebne podatke in avdiogram. Tričlanska strokovna komisija, ki deluje na centru, izda mnenje in na podlagi tega mnenja center v odločbi odloči o pravici in izda izkaznico ter vavčerje.

Postopek za priznanje statusa invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb

Vlogo za priznanje statusa invalida poda upravičenec/ka oziroma njegov/njen zakoniti zastopnik/ca na centru za socialno delo. To stori pisno ali ustno na zapisnik. K vlogi mora priložiti izvid in mnenje komisije za razvrščanje otrok s posebnimi potrebami oziroma komisije za usmerjanje (v kolikor ga oseba še nima, ga je potrebno pridobiti).

Pravice, ki jih prinaša status invalida

  1. Nadomestilo za invalidnost Nadomestilo za invalidnost pridobi invalidna oseba ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana.
  2. Dodatek za tujo nego in pomoč Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, lahko uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč. Pomoč in višina dodatka sta odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih potreb.
  3. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji v varstveno delovnem centru Vključitev v VDC daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno in delovno okolje ter opravljanje koristnega, njihovim zmožnostim primernega dela. Upravičenci so odrasle invalidne osebe z lažjo, zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju. Za vključitev vloži uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik prošnjo za vključitev ali premestitev v storitev vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji na VDC. Na podlagi sklenjenega dogovora z VDC o vključiti, center za socialno delo odloča o pravici do vodenja, varstva in zaposlitve pod posebni mi pogoji z odločbo o vključitvi v zavod. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je storitev, ki je v celoti financirana iz proračuna Republike Slovenije. Več informacij dobite na pristojnem CSD ali na strani MDDSZ.
  4. Pravica do izbire družinskega pomočnika To je pravica, ki jo ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
    Za invalidno osebo se štejejo:
    • osebe, za katere je pred izbiro družinskega pomočnika/ce skrbel eden izmed staršev in je za to prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek;
    • osebe, ki so invalidi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb in
    • osebe, katerim posebna komisija prizna pravico skladno z Zakonom o socialnem varstvu. Družinski pomočnik/ca je lahko le:
    • brezposelna oseba oziroma oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega,
    • oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je to eden od družinskih članov/ic. Postopek uveljavitve pravice do družinskega pomočnika/ce poteka na centru za socialno delo, kjer oddate vlogo.
      Če sredstva invalidne osebe in sredstva osebe, ki je dolžna invalidno osebo preživljati (zavezanec k plačilu), ne zadostujejo za plačilo družinskega pomočnika, lahko na centru za socialno delo podate vlogo za oprostitev plačila.
  5. Obvezno zdravstveno zavarovanje Osebi, ki ima status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna, razen če je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic (na primer denarne socialne pomoči) po drugih predpisih in je zato tudi zavarovana iz drugega naslova.

Pravica do osebne asistence

Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pri izvajanju osebne asistence mora imeti uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje.

Do osebne asistence je lahko upravičena oseba, ki:

  • zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
  • je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
  • je stara od 18 do 65 let (če je oseba uveljavljala pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je upravičena do osebne asistence tudi po tem ko dopolni 65 let);
  • živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
  • in potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Pravica do osebne asistence se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Dvočlanska strokovna komisija na podlagi osebnega razgovora z vlagateljem izdela mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence. Vlagatelj lahko na vlogi zahteva, da je en član strokovne komisije predstavnik uporabnikov. Na podlagi mnenja strokovne komisije center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence.

Upravičenec do osebne asistence izbere enega izmed izvajalcev osebne asistence, ki so vpisani v register MDDSZ ter z njim opredeli izvedbeni načrt osebne asistence.

Pravico do osebne asistence ureja:

  • Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
  • Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

Pravica do komunikacijskega dodatka

Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

Pravica do komunikacijskega dodatka se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Vlagatelj se lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali za denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O pravici odloči center za socialno delo z odločbo.

Pravico do komunikacijskega dodatka ureja:

  • Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
  • Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

Socialnovarstvene storitve

Storitve so dostopne posamezniku, družini in skupini pri preprečevanju in odpravljanju osebnih stisk, nudenju oskrbe, varstva, vzgoje in usposabljanja. Kdo je upravičen? Upravičen je vsakdo, ki potrebuje pomoč, vključitev je prostovoljna.

Svetovanje posamezniku: Prva socialna pomoč, Osebna pomoč

Prva socialna pomoč

Prva socialna pomoč: Strokovni delavec ali strokovna delavka se vam bo na razgovoru najprej predstavila in vas spodbudila, da spregovorite o stiskah in težavah, da poveste čim več pomembnih podatkov, da izrazite stališče do razmer v katerih se nahajate. Pomagala vam bo prepoznati stiske in težave, pri tem bo upoštevala vaša pričakovanja in predloge za rešitev . Strokovni delavec ali strokovna delavka vas bo seznanila s socialno varstvenimi storitvami in prejemki, ki so vam na voljo, kako jih uveljaviti, kakšne so vaše dolžnosti, o tem kakšne mreže pomoči in program vam je na voljo.

Kdaj lahko pridete? Na razgovor lahko pridete brez predhodnega naročila in v času uradnih ur, v nujnih primerih pa vam je v poslovnem času centra za socialno delo na razpolago tudi dežurna strokovna delavka ali strokovni delavec.

Osebna pomoč

Osebna pomoč je namenjena vsakomur, ki se zaradi različnih vzrokov znajde v stiski ali težavi ter lahko ob ustrezni strokovni pomoči normalno živi v svojem okolju. Za storitev se odločite prostovoljno. Glede na stisko ali težavo, ki jo imate se lahko vključite v oblike pomoči: Svetovanje, Urejanje ali Vodenje.

  • Svetovanje - v pogovoru boste opredelili problem in sklenili dogovor o svetovanju. V procesu pomoči, boste usmerjeni v spoznavanje vaših odnosov in odzivov , načinov konfrontacij, načinov sodelovanja in pogajanj pri reševanju konfliktov,k učenju novih oblik odnosov in odzivov do okolja.
  • Urejanje - kadar s svojim vedenjem ( prekomerno uživanje alkohola, nasilje) ogrožate druge ljudi iz okolja (družina) vam strokovni delavec ali strokovna delavka lahko pomagajo pri premagovanju teh stisk in težav. Cilj je, da se po zaključku osebne pomoči urejanja vključite v organizirane oblike pomoči ali samopomoči.
  • Vodenje - kadar zaradi zdravstvenih, osebnostnih ali drugih posebnosti ne morete samostojno živeti, v okolju pa obstajajo stalne oblike pomoči pri urejanju in izboljšanju vašega stanja, vam strokovni delavec ali strokovna delavka lahko pomaga pri vzpostavljanju socialne mreže za redno oskrbo (poišče možnosti pomoči v družini, med prijatelji, v organizacijah v okolju), spodbuja vas k načrtovanju in izvajanju posameznih dejavnosti, pripravi načrt dela in ga spremlja.

Pomoč družini: Pomoč družini za dom, Pomoč družini na domu

Pomoč družini na domu

Pomoč družini na domu izvajajo javni socialnovarstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Storitev pomoč na domu je plačljiva. Lahko uveljavljate pravico do oprostitve plačila na CSD, kjer imate stalno prebivališče.

Upravičenci/ke do pomoči na domu so:

  • osebe, starejše od 65 let;
  • osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
  • druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege;
  • kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja;
  • hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju.

Storitev se izvaja na domu uporabnika/ce in obsega različne oblike:

  • gospodinjsko pomoč (npr. prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil, pomivanje uporabljene posode…),
  • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (npr. pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju…),
  • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (npr. informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca/ke ter priprava upravičenca/ke na institucionalno varstvo)

Pomoč družini za dom

Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč družini pri urejanju odnosov med družinskimi člani/članicami, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vsakdanje vloge.