Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška je v skladu s 6. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. List RS, št. 54/17) nastal s spojitvijo Centrov za socialno delo: Velenje, Mozirje in Žalec s sedežem na naslovu Stari trg 35, 3320 Velenje. CSD Savinjsko-Šaleška je javni zavod organiziran za opravljanje dejavnosti socialnega varstva za območje upravnih enot: Mozirje, Velenje in Žalec.

Seznam enot

Socialna varnost, ki jo želi zagotoviti država vsem svojim državljanom (Zakon o socialnem varstvu), obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družine in skupin prebivalstva, njena dejavnost pa so storitve in ukrepi namenjeni preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav ter denarno socialne pomoči namenjene tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti.

Na Centru za socialno delo Savinjsko-Šaleška želimo zagotavljati posamezniku, družini in skupini prebivalstva pravice iz socialnega varstva, ki obsegajo:

• storitve in ukrepe namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav:
• socialna preventiva, ki je namenjena prav preprečevanju socialnih stisk in težav,
• prva socialna pomoč, namenjena odpravi stisk in težav,
• osebna pomoč v obliki svetovanja, urejanja in vodenja,
• institucionalno varstvo, kot pomoč pri urejanju in plačevanju storitev,
• denarne socialne pomoči, ki so namenjene tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati.

Država nas pooblašča, da svojo dejavnost, v skladu z zakonodajo, opravljamo tudi po javnih pooblastilih z namenom zaščite otrok in odraslih, ki sami ne morejo poskrbeti za svoje koristi.

Želimo, da tudi z našo pomočjo živite bolje in tako lažje sledite svojim željam. Predvsem pa želimo pomagati staršem in otrokom pri zagotavljanju boljših pogojev za njihov razvoj, kot tudi starejšim boljše pogoje v obdobju staranja.

Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška svojo dejavnost izvaja na sedežu v Velenju ter na enotah Mozirje (Šmihelska cesta 2, 3320 Mozirje), Žalec (Mestni trg 5, 3310 Žalec) in Velenje (Stari trg 35, 3320 Velenje).

Naloge regijskega značaja

CSD Savinjsko-Šaleška izvaja tudi naloge regijskega značaja, in sicer delujejo:

Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam, kamor spada interventna služba

Služba za koordinacijo obravnave v skupnosti

Služba za odločanje o pravicah iz javnih sredstev

Služba za koordinacijo invalidskega varstva

Družinska mediacija
Imate v družini nesoglasja, nerazrešene dileme, spore, se s partnerjem razhajate in imate mladoletne otroke, pa potrebujete pomoč pri uskladitvi reorganizacije družine (varstvo, vzgoja, stiki, preživljanje otrok…)? Si želite rešitve spornih vprašanj hitro, po mirni poti, s pomočjo usposobljenih strokovnjakov in brez stroškov?

Predlagamo, da preberete zloženko z osnovnimi informacijami (DOCX) o družinski mediaciji, ki jo izvajamo na CSD SŠ.

Ali morda razmišljate, da bi se vključili v postopek družinske mediacije, pa niste prepričani, da je mediacija pravi način za razrešitev vašega spora?

Morda vam bo v pomoč predhodni vprašalnik (DOCX).

Če ste se odločili za vključitev v družinsko mediacijo, podpišite soglasje (DOCX) in ga posredujte na CSD SŠ ali na katero od enot CSD SŠ (kontakti so navedeni v zloženki)

Strokovno svetovanje paru
S ciljem ohranitve skupnega partnerskega in družinskega življenja center za socialno delo zakoncem oziroma partnerjem s težavami v medosebnih odnosih, zakoncem pred postopkom razveze oziroma zunajzakonskim partnerjem z otroki, nad katerimi imajo starševsko skrb, nudi možnost prostovoljne vključitve v strokovno svetovanje paru.

Predvidena je še ena služba regijskega značaja, in sicer:

• Mobilna strokovna služba.

Socialnovarstvene storitve

Izvajanje socialnovarstvenih storitev nam predpisuje Zakon o socialnem varstvu, podrobneje pa izvajanje le-teh predpisuje Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.

Socialnovarstvene storitve so:

Prva socialna pomoč
ki obsega pomoč pri prepoznavanju socialne stiske ali težave, oceno možnih rešitev, seznanjanje upravičenca z možnimi socialnovarstvenimi storitvami in dajatvami, z obveznostmi, ki sledijo izbiri storitve ali dajatve ter predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko upravičencu nudijo pomoč. Upravičenec do prve socialne pomoči je vsakdo, ki se znajde v socialni stiski, če se za storitev odloči prostovoljno, če sprejme storitev, ki jo center začne na pobudo upravičenih predlagateljev, ali če pristane na storitev, ki jo začne center po uradni dolžnosti, ali na osnovi obvestil organov in zavodov, ki so ugotovili socialno ogroženost upravičenca.

Osebna pomoč
ki obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih zmožnosti. Upravičenci so posamezniki, ki so zaradi različnih vzrokov v socialni stiski, prognoza njihovih težav pa kaže, da bi lahko ob ustrezni strokovni pomoči v svojem okolju normalno živeli.

Pomoč družini za dom
ki obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje njene vsakdanje vloge. Upravičenci do storitve so posamezniki in družine v primerih, ko socialne stiske in težave izhajajo iz neurejenih odnosov v družini in so rešljive le s spremembami v družini kot celoti, kadar družina išče strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke, vendar poznani vzorci vedenja in znanja družine ne zadoščajo za odpravljanje težav ter v primerih, ko socialne stiske dveh ali več družinskih članov za zagotovitev normalnih pogojev za obstanek in razvoj družine zahtevajo trajnejšo podporo in vodenje. Pogoj za uporabo storitve sta ocena, da so družinski člani motivirani za uresničevanje potrebnih sprememb v svojih socialnih vlogah ter sprejem dogovora o sodelovanju.

Institucionalno varstvo, kot pomoč pri urejanju in plačevanju storitev.

Zaposlitev pod posebnimi pogoji, kot pomoč pri urejanju zaposlitve.

Podpora žrtvam kaznivih dejanj
je namenjena osebam, ki jim je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna pravica ali pa so pri tem utrpeli škodo, vključno s fizičnimi, duševnimi ali čustvenimi posledicami ali ekonomsko izgubo.

Do storitve je upravičen vsak, ki je žrtev kaznivega dejanja, storjenega v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje prijavil. Kadar je kaznivo dejanje storjeno izven ozemlja Republike Slovenije, je upravičenec oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. Kadar je posledica kaznivega dejanja smrt osebe, so do storitve upravičeni tudi zakonec oz. zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti (stari starši, starši, otroci, vnuki, pravnuki, posvojenci ali posvojitelji) bratje in sestre ter osebe, ki jih je ta oseba preživljala oz. imela dolžnost preživljati.

Storitev obsega strokovno podporo in strokovno svetovanje. Strokovna podpora zajema prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje in usmerjanje. Strokovna podpora in strokovno svetovanje se izvajata z namenom, da bi žrtvi kaznivega dejanja omogočili ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja, nastalega zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Javna pooblastila so naloge, katere izvaja Center za socialno delo na podlagi številnih zakonskih, podzakonskih in drugih predpisov, zlasti:

• Družinskega zakonika,
• Zakona o socialnem varstvu,
• Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,
• Zakona o socialno varstvenih prejemkih,
• Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
• Kazenskega zakonika,
• Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij,
• Zakona o socialnem vključevanju invalidov,
• Zakona o osebni asistenci in drugih.

Postopki javnih pooblastil se vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku.