Vloga ODČ (PDF) Vloga za dolgotrajno oskrbo (PDF) Vloga za e-oskrbo (PDF)

KAJ JE DOLGOTRAJNA OSKRBA IN KOMU JE NAMENJENA?

Dolgotrajna oskrba (DO) združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, ki so namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

UPRAVIČENCI DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

V skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1; Uradni list RS, št. 84/23, 112/24 in 44/25) so do dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:

• so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajne oskrbe,
• imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam tudi dejansko prebivajo,
• se na podlagi ocene upravičenosti uvrstijo v kategorijo dolgotrajne oskrbe,
• ne prejemajo primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu ali osebno asistenco (razen če to določa Zakon o osebni asistenci).

PRAVICE DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

Zavarovana oseba ima iz zavarovanja za DO možnost koriščenja:

1. Dolgotrajna oskrba v instituciji,

Celodnevna dolgotrajna oskrba je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo (npr. domovi za starejše). Zajema storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Dolgotrajna oskrba v instituciji se bo izvajala od 1. decembra 2025.

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji je določen v urah:

• za 1. kategorijo 20 ur mesečno,
• za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

2. Dnevna dolgotrajna oskrba,

Dnevna dolgotrajna oskrba je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno dolgotrajno oskrbo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.

Dnevna dolgotrajna oskrba se bo izvajala od 1. decembra 2025.

Obseg neposrednega izvajanja storitev za opravljanje dnevne dolgotrajne oskrbe je določen v urah:

• za 1. kategorijo 7 ur mesečno,
• za 2. kategorijo 14 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 21 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 27 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 37 ur mesečno.

3. Dolgotrajna oskrba na domu,

Dolgotrajna oskrba na domu je oskrba, ki se izvaja na domu posameznika. Zajema storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih (kot so hranjenje, osebna higiena, oblačenje ipd.) in podpornih dnevnih opravilih (kot so gospodinjska opravila, nakup živil, priprava obrokov ipd.) ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila (npr. spremljanje krvnega tlaka, sladkorja itd.).

Obseg neposrednega izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na domu je določen v urah:

• za 1. kategorijo 20 ur mesečno,
• za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

4. Oskrbovalec družinskega člana,

Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, uvrščenemu v 4. ali 5. kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.

Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:

• je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana,
• je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva,
• iz kazenske evidence izhaja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje,
• ima opravljeno osnovno usposabljanje za opravljanje dolgotrajne oskrbe oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta.

Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati predvidene naloge, zapustiti trg dela. Oskrbovalec lahko hkrati zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.

Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do:

• delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2- oziroma 1,8-kratnik minimalne plače (če skrbi za dva upravičenca) oziroma 0,6-kratnik, če opravlja naloge oskrbovalca polovico časa),
• vključitve v obvezna socialna zavarovanja,
• načrtovane odsotnosti (21 dni na leto),
• usposabljanja in strokovnega svetovanja.

Upravičenec ima lahko dva oskrbovalca družinskega člana, vendar morata biti oba hkrati vključena tudi v delovno razmerje s polovičnim delovnim časom.

Tudi upokojenci lahko postanejo oskrbovalci svojih družinskih članov, z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci, vključno s 40 odstotki pokojnine oziroma po treh letih 20 odstotki pokojnine. Če želijo prejemati del pokojnine, morajo vložiti zahtevo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Oskrbovalec družinskega člana upravičencu zagotavlja dolgotrajno oskrbo kot je določeno v osebnem načrtu, ki ga je upravičenec skupaj z oskrbovalcem sklenil z izbranim koordinatorjem dolgotrajne oskrbe. Oskrbovalec o opravljanju teh nalog mesečno poroča koordinatorju dolgotrajne oskrbe. Poročilo mora vsebovati seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe in zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem dolgotrajne oskrbe in način ukrepanja.

5. Denarni prejemek.

Uporabnik mesečno prejme določen denarni znesek, odvisen od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katero je bil uvrščen. Denarni znesek je namenjen zgolj kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže.

Pravico do denarnega prejemka bo možno uveljavljati od 1. decembra 2025.

Denarni prejemek je določen v višini:

• za 1. kategorijo 89 evrov mesečno,
• za 2. kategorijo 179 evrov mesečno,
• za 3. kategorijo 268 evrov mesečno,
• za 4. kategorijo 357 evrov mesečno,
• za 5. kategorijo 491 evrov mesečno.

DODATNE PRAVICE DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

Zavarovana oseba ima iz naslova zavarovanja za DO, poleg zgornjih pravic, možnost koriščenja dodatnih pravic:

1. Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti,

Namenjene so preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca in zmanjševanju potreb po pomoči. Storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi, med drugim zajemajo usposabljanje za varno uporabo medicinskih pripomočkov, vaje za ohranjanje gibalne samostojnosti, psihosocialno podporo, post diagnostično podporo osebam s sindromom demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.

Število ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je odvisno od kategorije, ki upravičencu pripada na podlagi opravljene ocene upravičenosti, ne glede na obliko, v kateri koristi pravice do dolgotrajne oskrbe.

Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je določen v urah:

• za 1. kategorijo 12 ur letno,
• za 2. kategorijo 24 ur letno,
• za 3. kategorijo 48 ur letno,
• za 4. kategorijo 30 ur letno,
• za 5. kategorijo 24 ur letno.

2. E-oskrba.

Sodobni podporni sistemi e–oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so povezane s 24 ur dostopnimi storitvami. Uporabniku omogočajo varnost in samostojnost v domačem okolju s pomočjo pametnih naprav, ki so lahko povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan, ali z mobilnim telefonom (ne)formalnega oskrbovalca. V primeru težav sistem sam sproži alarm. Storitev se lahko koristi skupaj z vsemi drugimi pravicami do dolgotrajne oskrbe, razen s pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Pravico do storitev e-oskrbe imajo tudi starejši od 80 let, ki morajo vlogi predložiti mnenje osebnega oziroma lečečega zdravnika, patronažne medicinske sestre ali pristojnega Centra za socialno delo, da potrebujejo to storitev. To pomeni, da osebe, starejše od 80 let, lahko za e-oskrbo zaprosijo, tudi če še ne potrebujejo dolgotrajne oskrbe.

POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

1. Oddaja vloge

Zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik vlogo vloži na vstopno točko na pristojnem centru za socialno delo.

2. Obisk na domu

Vstopna točka preveri izpolnjevanje pogojev. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo (zaposlen na vstopni točki) se dogovori za obisk na domu, kjer pridobi potrebne informacije za pripravo ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in načrt priporočenih storitev.

3. Odločba

Iz odločbe, ki jo izda center za socialno delo, je razvidna kategorija dolgotrajne oskrbe (od 1. do 5.), v katero se je zavarovanec uvrstil.

4. Odločitev za obliko izvajanja dolgotrajne oskrbe

Na podlagi kategorije upravičenosti se upravičenec sam odloči, katero pravico do dolgotrajne oskrbe želi koristiti.

5. Izvajanje dolgotrajne oskrbe

Za konkretne storitve se upravičenec dogovori s koordinatorjem za dolgotrajno oskrbo (zaposlen pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe), s katerim pripravita osebni načrt.

DODATNE INFORMACIJE O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Za dodatne informacije se v času uradnih ur lahko obrnete na informatorko, in sicer na telefonski številki 02 58 58 549 ali osebno na Vstopni točki za dolgotrajno oskrbo CSD Pomurje, Slovenska 41, 9000 Murska Sobota.

Na voljo je tudi Klicni center na telefonski številki 114, ki ga je vzpostavilo Ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer boste prejeli ažurne, verodostojne in celovite informacije o dolgotrajni oskrbi. Dodatne informacije so dostopne tudi na spletni strani www.gov.si, na podstrani Uveljavljanje dolgotrajne oskrbe.

Dokumenti

• Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana (PDF)