ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1, Ur. l. RS 84/2023, 112/24 in 44/25, v nadaljevanju ZDOsk-1) predvideva postopno uveljavljanje pravic:
- 1. 1. 2024 Oskrbovalec družinskega člana
- 1. 1. 2025 Delovanje vstopne točke na CSD
- 1. 7. 2025 Dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo
- 1. 12. 2025 Dolgotrajna oskrba v instituciji, denarni prejemek, nadomestna oskrba v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana
POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC DO DOLGOTRAJNE OSKRBE
Do dolgotrajne oskrbe so upravičene osebe, ki (11. člen ZDOsk-1):
- Imajo lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic,
- imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam tudi dejansko prebivajo,
- se na podlagi ocene upravičenosti uvrstijo v kategorijo dolgotrajne oskrbe,
- ne prejemajo primerljivih pravic kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo in osebna asistenca.
Do dolgotrajne oskrbe so upravičene polnoletne osebe, ki izpolnjujejo vse zgoraj navedene pogoje.
Socialno varstveno storitev Pomoč družini na domu se lahko koristi istočasno kot pravice iz Zakona o dolgotrajni oskrbi. Pomoč na domu ni primerljiva storitev storitvam iz dolgotrajne oskrbe.
UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ DOLGOTRAJNE OSKRBE
V primeru, da ima upravičenec skrbnika ali pooblaščenca, se k vlogi priloži sklep sodišča o postavitvi osebe pod skrbništvo oz. pooblastilo za zastopanje.
Vlagatelj lahko pridobi pravico do dolgotrajne oskrbe in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe, če iz izvida, ki ni starejši od šest mesecev od datuma vložitve vloge izhaja, da je:
- bil za zavarovano osebo na preizkusu spoznavnih sposobnosti, ki ga je opravil klinični psiholog ali zdravnik s specializacijo s področja psihiatrije oziroma nevrologije, ugotovljen hud kognitivni upad, ali
- zdravnik s specializacijo s področja nevrologije ali fiziatrije ugotovil, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog.
V primeru, da je vlagatelj do pravice do dolgotrajne oskrbe invalidna oseba, ki je dopolnila 18 let in je pred tem zanjo skrbel eden od staršev in ji je nudil nego in varstvo po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, lahko center za socialno delo odloči, da se invalidna oseba, ki ji je ta pravica priznana, na podlagi pravnomočne odločbe uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe, brez pogoja izdelave ocene upravičenosti (12. člen ZDOsk-1).
ZDOsk-1 (43. člen) predvideva ponovno ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe na vsakih 5 let ali ob vložitvi predloga za ponovno oceno upravičenosti s strani uporabnika, njegovega pooblaščenca, skrbnika ali skrbnika za posebni primer, če meni, da bi bil uporabnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne kategorije DO.
ZDOsk-1 (57. člen) od 1. 1. 2028 predvideva doplačilo nedenarne storitve v višini 10% vrednosti storitve ter doplačilo storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v višini 20% vrednosti storitve.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana
Vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in vlogo za izbiro oskrbovalca družinskega člana se vloži na Centru za socialno delo Južna Primorska, Prisoje 1, 6000 Koper.
Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo ob prejemu vloge preveri popolnost vloge in izpolnjevanje pogojev. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo opravi oceno upravičenosti na domu vlagatelja. Z oceno je še pred izdajo odločbe uporabnik seznanjen. V kolikor je vlagatelj uvrščen v 4. in 5. kategorijo, vstopna točka za dolgotrajno oskrbo zaprosi Invalidsko komisijo ZPIZ za mnenje o psihofizični sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana. Ko je mnenje ZPIZ pridobljeno, sledi izdaja odločbe. V kolikor oseba sodi v 1., 2., in 3. kategorijo dolgotrajne oskrbe, ni upravičena do pravice oskrbovalca družinskega člana.
V primeru, da je vlagatelj invalidna oseba, ki je dopolnila 18 let in je pred tem zanjo skrbel eden od staršev in ji je nudil nego in varstvo po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, lahko center za socialno delo odloči, da se invalidna oseba, ki ji je ta pravica priznana, na podlagi pravnomočne odločbe uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe, brez pogoja izdelave ocene upravičenosti. V tem postopku treba pridobiti ocene psihofizične sposobnosti za starša invalidne osebe, če mu je isti starš pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek (132. člen ZDOsk-1).
Pravica do dolgotrajne oskrbe
Prav tako se vlogo za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe vloži na Centru za socialno delo Južna Primorska, Prisoje 1, 6000 Koper.
Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo ob prejemu vloge preveri popolnost vloge in izpolnjevanje pogojev. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo opravi oceno upravičenosti na domu vlagatelja. Še pred izdajo odločbe je vlagatelj seznanjen z oceno upravičenosti. Sledi izdaja odločbe.
Pravica do e-oskrbe v primeru, da vlogo vlaga oseba stara 80 let ali več
V kolikor je oseba upravičena do dolgotrajne oskrbe ali pravice do oskrbovalca družinskega člana, ji pravica do dodatne pravice e-oskrbe že pripada. V kolikor oseba ni upravičena do dolgotrajne oskrbe ali pa dolgotrajne oskrbe ne želi uveljavljati, ZDOsk-1 določa izjemo, ko se e-oskrbo lahko uveljavlja kot samostojno pravico in sicer:
Vlogo za e-oskrbo, kot samostojno pravico, lahko vloži oseba, stara 80 let ali več, če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali če pristojni CSD v okviru svoje obravnave ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala storitve e-oskrbe, o tem poda mnenje.
Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo ob prejemu preveri popolnost vloge in izpolnjevanje pogojev. Sledi izdaja odločbe.
OSKRBOVALEC DRUŽINSKEGA ČLANA
Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik uvrščen v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe za nudenje storitev dolgotrajne oskrbe na domu uporabnika.
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati oskrbovalec družinskega člana (20. člen ZDOsk-1):
- polnoletnost,
- psihofizična sposobnost opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana, kar ugotavlja invalidska komisija ZPIZ,
- je družinski član upravičenca do oskrbovalca družinskega člana,
- ima prijavljeno stalno ali začasno bivanje na istem naslovu kot upravičenec do oskrbovalca družinskega člana in tam dejansko biva,
- ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje,
- opravi osnovno usposabljanje za opravljanje dolgotrajne oskrbe najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta oziroma datuma, navedenega v osebnem načrtu (v prehodnem obdobju do 31. 12. 2027 je to začasni osebni načrt, sklenjen s centrom za socialno delo).
- vsaj en dan pred sklenitvijo začasnega osebnega načrta zapusti trg dela ali nastopi delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana.
Oskrbovalec družinskega člana je dolžan mesečno poročati o opravljanju nalog oskrbovalca družinskega člana.
Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do:
- delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače v Republiki Sloveniji oz. 1,8 kratnika, če sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo dvema upravičencema, ki prebivata na istem naslovu,
- vključitve v obvezna socialna zavarovanja,
- načrtovane odsotnosti 21 dni na leto (od 1. 12. 2025 dalje),
- usposabljanja.
DOLGOTRAJNA OSKRBA NA DOMU
Dolgotrajna oskrba na domu je pravica, ki jo uporabnik prejema v okolju, kjer dejansko prebiva. Zajema pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Storitev uporabniku v primeru upravičenosti nudi izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu.
DOLGOTRAJNA OSKRBA V INSTITUCIJI
Celodnevna oblika je oblika institucionalnega varstva, namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo.
Dnevna oblika je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno DO je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.
Storitev uporabniku v primeru upravičenosti nudi izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji.
PRAVICA DO DENARNEGA PREJEMKA
Denarni prejemek bo vlagatelj v primeru upravičenosti dobil nakazan na svoj TRR račun.
E-OSKRBA
Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju. Gre za pravico do sofinanciranja stroškov namestitve opreme in vzpostavitev priključka ter sofinanciranje prejete storitve e-oskrbe.
Storitev uporabniku v primeru upravičenosti nudi Telekom Slovenije.
STORITVE ZA KREPITEV IN OHRANJANJE SAMOSTOJNOSTI (SKOS)
SKOS so storitve, namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca ter zmanjševanju potreb po pomoči. Vključujejo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, storitve postdiagnostične podpore osebam z demenco, storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja ter psihosocialne podpore. Storitev uporabniku v primeru upravičenosti nudi izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu.
Kontakt in uradne ure
Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo
Tel.št.: 05 66 34 410 (glavna pisarna vstopne točke za dolgotrajno oskrbo)E. naslov: dolgotrajna.csdjprim@gov.si, gp-csd.jprim@gov.si
Uradne ure
- PONEDELJEK: 08.00-12.00 in 13.00-15.00
- SREDA: 08.00-12.00 in 13.00-17.00
- PETEK: 08.00-12.00
Dokumenti
- Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe (PDF)
- Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe (PDF)
- Pravilnik (PDF), (DOCX)
- Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana, Vloga za izbiro oskrbovalca družinskega člana (PDF)
- DOMANDA DI RICONOSCIMENTO DEL DIRITTO AL BADANTE DEL FAMILIARE