Vloga ODČ (PDF) Vloga za dolgotrajno oskrbo (PDF) Vloga za e-oskrbo (PDF)

zaposleni ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

PRAVICE IZ DOLGOTRAJNE OSKRBE

Zakon o dolgotrajni oskrbi (Ur. l. RS 84/2023 in 112/2024 v nadaljevanju: ZDOsk-1) predvideva postopno izvajanje pravic in sicer od:

• 01. 01. 2024:
• oskrbovalec družinskega člana.
• 01. 07. 2025:
  • dolgotrajna oskrba na domu,
  • dodatni pravici (e-oskrba in storitev z krepitev in ohranjanje samostojnosti),
  • uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo.
• 01. 12. 2025:
  • celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji,
  • dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe,
  • denarni prejemek,
  • nadomestna oskrba (za oskrbovalca družinskega člana).

Pravice do dolgotrajne oskrbe lahko koristijo osebe, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja in izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa (vsaj 3 mesece) ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih (prehranjevanje, oblačenje, gibanje, odvajanje…), podpornih (gospodinjska opravila, nakup živil, priprava hrane, spremstvo,…) dnevnih opravil in opravilih osnovne zdravstvene nege (priprava zdravil…).

UPRAVIČENCI DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

V skladu z 11. členom ZDOsk-1 so do dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:

• so stare 18 in več let,
• so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo (24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred vložitvijo vloge),
• imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• se na podlagi ocene upravičenosti uvrstijo v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe.

Oceno upravičenosti izdelajo svetovalci za dolgotrajno oskrbo, zaposleni na vstopni točki. Skozi pogovor z vlagateljem in svojci ugotavljajo upravičenost vlagatelja do dolgotrajne oskrbe, pri čemer se osredotočajo na področja vsakdanjega življenja vlagatelja, ki vključuje tako socialne kot zdravstvene vidike.

Osebe, ki koristijo pravice do dolgotrajne oskrbe, hkrati ne morejo koristiti PRIMERLJIVIH PRAVIC.

Primerljive pravice so:

• dodatek za pomoč in postrežbo,
• institucionalno varstvo,
• pravica do osebne asistence.

V kolikor bi želel koristiti pravice do dolgotrajne oskrbe, se morajo pred sklenitvijo osebnega načrta odpovedati tem pravicam.

Storitev Pomoč na domu, ki je delno sofinancirana s strani občine, NI primerljiva pravica.

1. PRAVICA DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA - izvaja od 01.01.2024 naprej

UPRAVIČENCI

Do oskrbovalca družinskega člana so upravičeni vlagatelji, ki se jih je na podlagi ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe uvrsti v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Upravičenec do oskrbovalca družinskega člana bo lahko od 01. 07. 2025 koristil tudi dodatni pravici: e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

KANDIDAT ZA OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

V skladu z 20. členom ZDOsk-1 mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana izpolnjevati naslednje pogoje:

• psihofizično sposobnost opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana (ugotavlja invalidska komisija ZPIZ, ki na zaprosilo pristojne vstopne točke centra za socialno delo izdela mnenje),
• je družinski član (v skladu s 3. točko 5. člena ZDOsk-1) upravičenca do oskrbovalca družinskega člana,
• ima prijavljeno stalno oz. začasno bivanje na istem naslovu kot upravičenec do oskrbovalca družinskega člana in tam dejansko prebiva,
• ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper premoženje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost,
• opravi osnovno usposabljanje v skladu s 30. členom ZDOsk-1.

Oskrbovalec družinskega člana je v skladu z 22. členom ZDOsk-1 upravičen:

• do delnega plačila za izgubljen dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače oz. 1,8 kratnika minimalne plače v primeru, da je oskrbovalec družinskega člana sočasno dvema upravičencema (npr. očetu in mami),
• do vključitve v obvezna socialna zavarovanja,
• do načrtovane odsotnosti (izvajala se bo od 01. 12. 2025; upravičen bo do največ 21 dni/leto),
• do usposabljanja in strokovnega svetovanja.

Pred sklenitvijo začasnega osebnega načrta mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana zapustiti trg dela. Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom in mesečno poroča o opravljanju teh nalog.

Kadar ima upravičenec do oskrbovalca družinskega člana dva oskrbovalca družinskega člana, ostaneta oba na trgu dela za polovični delovni čas, v preostalem času pa skrbita za upravičenca.

Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima dejansko biva na istem naslovu.

2. DOLGOTRAJNA OSKRBA NA DOMU - izvaja od 01. 07. 2025 naprej

Izvaja se na domu uporabnika in sicer tako, da uporabnik na svojem domu prejema storitve pomoči pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, ki so vezane na osnovna dnevna opravila.

Obseg izvajanja storitev je odvisen od kategorije dolgotrajne oskrbe, v katero je upravičenec uvrščen.

Vsak upravičenec te pravice lahko koristi tudi dodatni pravici (e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti).

3. DODATNI PRAVICI OD 01. 07. 2025 naprej

E-OSKRBA

Gre za storitve na daljavo, ki uporabniku omogočajo varnost in samostojnost v domačem okolju. Storitev se izvaja s pomočjo pametnih tehnologij (osebni alarmi, senzorji, detektorji), ki so povezane s 24 ur dostopnimi storitvami. Lahko so povezane z asistenčnim centrom ali z mobilnim telefonom osebe, ki jo izbere upravičenec.

Navedena storitev se lahko koristi v kombinaciji z vsemi drugimi pravicami iz dolgotrajne oskrbe, razen s pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Osebe, stare 80 let in več, so upravičene do e-oskrbe tudi, če niso upravičene do pravic do dolgotrajne oskrbe ob pogoju, da izbrani zdravnik, patronažna sestra ali pristojni center za socialno delo poda mnenje, da obstajajo razlogi, zaradi katerih ta oseba potrebuje navedeno storitev.

STORITVE ZA KREPITEV IN OHRANJANJE SAMOSTOJNOSTI

Vključuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjševanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.

Navedeno storitev se lahko koristi v kombinaciji z vsemi drugimi pravicami iz dolgotrajne oskrbe.

POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC

Postopek za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe se prične z vložitvijo vloge.

Vlogo lahko:

• vložite osebno, na vstopni točki CSD Dolenjska in Bela krajina oz. njenih enotah,
• pošljete po pošti na naslov CSD Dolenjska in Bela krajina, Resslova ulica 7b, 8000 Novo mesto,
• pošljete po elektronski pošti na e-naslov dolgotrajna.csddolbk@gov.si.

Po prejeti vlogi vas bodo kontaktirali svetovalci za dolgotrajno oskrbo, zaposleni na vstopni točki, in se z vami dogovorili za obisk na vašem domu, kjer bodo izdelali oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Sledila bo izdaja odločbe in priprava načrta priporočenih storitev (v primeru upravičenosti do pravice do dolgotrajne oskrbe). Z odločbo in načrtom priporočenih storitev se boste obrnili na koordinatorja dolgotrajne oskrbe, zaposlenem pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, in se z njim dogovorili, katere pravice boste koristili.

informacije o dolgotrajni oskrbi

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost je vzpostavljen klicni center za dolgotrajno oskrbo - tel. št. 114, namenjen vprašanjem v zvezi z dolgotrajno oskrbo. Na brezplačni telefonski številki lahko prejmete osnovne informacije o pravicah, postopkih in storitvah, ki jih prinaša sistem dolgotrajne oskrbe. Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na spletni strani Pravice in storitve dolgotrajne oskrbe | GOV.SI.

Dokumenti

• Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana (PDF)