Vsako leto v mesecu novembru obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. To je dan, ki nas opominja, da se kljub demokratični družbeni ureditvi in uresničevanju človekovih pravic v slovenskem prostoru nasilje v družini še vedno dogaja. Svojo izkušnjo o tem je v knjigi Milene Miklavčič, Ogenj, rit in hlače niso za igrače: babice, hčerke, vnukinje Romana opisala takole:
……Prvič me je udaril, ko sem nosila pod srcem prvega otroka. Dobila sem takšno zaušnico, da mi je še več dni odmevalo v ušesih. Ko se je streznil, me je prosil odpuščanja in mi prinesel velik šopek rož. Premirje je trajalo deset dni. Po neki hokejski tekmi je šel s prijatelji na pivo. Ko se je zjutraj, ravno sem se odpravljala v službo, primajal domov, me je obdolžil, da sem se v času njegove odsotnosti tudi jaz nekje gonila. Žalil me je z besedami kurba, prasica, svinja pijanka, Kar naprej je ponavljal, da bi se valjala v blatu, če me ne bi on potegnil iz njega…….
Nasilje s strani Romaninega moža se je skozi več let stopnjevalo do točke, da je Romana fizično izčrpana ter čustveno prazna pristala v bolnišnici, kjer se prepoznali, da je žrtev nasilja s strani svojega moža. Skupaj s hčerko ji je uspelo, da se je umaknila od njega. Ker pa v svoji socialni mreži ni imela podpore in je mož zanju predstavljal veliko nevarnost, sta se leto dni živeli v varni hiši. Ob podpori strokovnih služb je Romani uspelo, da se je odselila na svoje ter se zaposlila. Na novo si je uredila življenje.
25. november pa ni samo dan, ko se spominjamo žrtev nasilja v družini temveč tudi dan, ko se opominjamo, da nasilje v družini ni le problem posameznika ali družine, temveč je to problem, ki se tiče širše družbe. Za zmanjševanje, odpravljanje in tudi preprečevanje pojava nasilja v družini smo odgovorni vsi. Še posebej zato, ker imamo v slovenskem prostoru zagotovljene mehanizme, s katerimi lahko nasilje prekinemo oz. preprečujemo.
Pomembno je, da imajo žrtve nasilja v družini pogum in moč, da iz nasilnega odnosa izstopijo. Vsi pa imamo odgovornost, da žrtve opogumljamo za to.
Vsakdo ima pravico do mirnega, nenasilnega življenja, pravico, da živi v okolju, kjer je spoštovan in sprejet.
Žrtve in tudi posamezniki, ki prepoznate žrtve nasilja v družini se za pomoč in informacije v koroški regiji lahko obrnete na naslednje institucije:
Policijske postaje 113
- Policijska postaja Dravograd 02 87 21 500
- Policijska postaja Radlje ob Dravi 02 88 70 600
- Policijska postaja Ravne na Koroškem 02 82 16 200
- Policijska postaja Slovenj Gradec 02 87 25 400
Center za socialno delo Koroška
- Enota Dravograd 02 872 36 30
- Enota Radlje ob Dravi 02 82 79 730
- Enota Ravne na Koroškem 02 82 16 350
- Enota Slovenj Gradec 02 88 50 124
Društvo regionalna varna hiša Celje, enota Slovenj Gradec 02 88 29 435, 031 234 404
Pripravil/-a:
Jovita Pogorevc Merčnik, koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini