Vloga ODČ (DOCX)

KAJ JE DOLGOTRAJNA OSKRBA IN KOMU JE NAMENJENA?

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, ki so namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

UPRAVIČENCI DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

V skladu z 11. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi (Ur. l. RS 84/2023, v nadaljevanju: ZDOsk-1) so do dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:

• so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo,
• stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji
• se na podlagi ocene ali izvida uvrstijo v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe oziroma v primeru uveljavljanja pravice do oskrbovalca družinskega člana v prehodnem obdobju (od 01.01.2024 - 31.12.2024) se upravičence do oskrbovalca družinskega člana na podlagi pozitivnega mnenja invalidske komisije ZPIZ uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

POSTOPNO UVELJAVLJANJE PRAVIC

ZDOsk-1 predvideva postopno uveljavljanje pravic in sicer:

• 01.01.2024 Oskrbovalec družinskega člana - prehodno obdobje (01.01.2024- 31.12.2024) *
• 01.01.2025 delovanje vstopne točke na CSD
• 01.07.2025 Dolgotrajna oskrba na domu, E - oskrba, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo
• 01.12.2025 Dolgotrajna oskrba v instituciji, denarni prejemek, nadomestna oskrba v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana

• V skladu z 132.členom ZDOsk-1 v prehodnem obdobju od 01.01.2024 do 31.12.2024 naloge vstopne točke za oskrbovalca družinskega člana izvaja strokovni delavec za dolgotrajno oskrbo na pristojnem Centru za socialno delo (v nadaljevanju: CSD)

PRIMERLJIVE PRAVICE, KI SE IZKLJUČUJEJO S PRAVICO DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA:

Osebe, ki koristijo pravice iz dolgotrajne oskrbe, hkrati ne morejo koristiti primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo in osebna asistenca (razen v primerih ko Zakon o osebni asistenci določa, da storitve osebne asistence niso primerljive s storitvami dolgotrajne oskrbe). Upravičenec do oskrbovalca družinskega člana, ki je koristnik primerljivih pravic se mora pred sklenitvijo začasnega osebnega načrta odpovedati primerljivim pravicam.

Uporabnik, ki ima oskrbovalca družinskega člana, je lahko vključen v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, koristi pa lahko tudi plačljivo storitev socialnega servisa.

UPRAVIČENCI DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

Upravičenci do oskrbovalca družinskega člana po ZDOsk-1 so osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe oziroma osebe s hudim kognitivnim upadom oziroma osebe, ki ne morejo uporabljati obeh rok in nog ali osebe s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana.

KANDIDAT ZA OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik (4. ali 5. kategorije dolgotrajne oskrbe) za nudenje storitev dolgotrajne oskrbe na domu uporabnika.

V skladu z 20. členom ZDOsk-1 mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana izpolnjevati naslednje pogoje:

• psihofizično sposobnost opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana. Slednje ugotavlja invalidska komisija ZPIZ, ki na zaprosilo pristojnega CSD izdela mnenje.
• Je družinski član (v skladu s 3. točko 5. člena ZDOsk-1) upravičenca do oskrbovalca družinskega člana.
• Ima prijavljeno stalno oziroma začasno bivanje na istem naslovu kot upravičenec do oskrbovalca družinskega člana in tam tudi dejansko biva.
• Ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper premoženje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
• Opravi osnovno usposabljanje v obsegu 30 ur v skladu s 30. členom ZDOsk-1 (najkasneje v 3 mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana).

PRAVICE IN OBVEZNOSTI OSKRBOVALCEV DRUŽINSKEGA ČLANA

Oskrbovalec družinskega člana je v skladu z 22. členom ZDOsk-1 upravičen:

• do delnega plačila za izgubljen dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne place oziroma 1,8 kratnika minimalne place v primeru, da je oskrbovalec družinskega člana sočasno dvema upravičencema (npr. očetu in mami)
• do usposabljanja in strokovnega svetovanja
• vključitve v obvezna socialna zavarovanja
• načrtovane odsotnosti (slednja se bo izvajala od 1.12.2025, upravičen bo do največ 21 dni/leto)

Pred sklenitvijo začasnega osebnega načrta mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana zapustiti trg dela. Od dneva sklenitve začasnega osebnega načrta začne veljati pravica do delnega izplačila za izgubljen dohodek za oskrbovalca družinskega člana, prav tako se ga s tem dnem prijavi v obvezna socialna zavarovanja.

Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom in mesečno poroča o opravljanju teh nalog. Kadar ima upravičenec do oskrbovalca družinskega člana dva oskrbovalca družinskega člana, ostaneta oba na trgu dela za polovični delovni čas, v preostalem času pa skrbita za upravičenca.

Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima biva na istem naslovu.

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA (V PREHODNEM OBDOBJU 01.01.2024 - 31.12.2024)

Vloga za oskrbovalca družinskega člana za nove uporabnike se lahko vlaga od 01.12.2023 dalje na pristojnem CSD.

Osebe, ki uveljavljajo pravico do oskrbovalca družinskega člana vložijo vlogo na pristojnem CSD (CSD Osrednja Slovenija - vzhod, Masljeva ulica 3, 1230 Domžale). K vlogi priložijo kopijo zdravstvene dokumentacije s katero razpolagajo (odpustno pismo, ambulantni izvid, izvid specialista,….) in iz katere je razvidno zadnje zdravstveno stanje vlagatelja.

Strokovni delavec za dolgotrajno oskrbo na CSD ob prejemu vloge preveri da je slednja pravilno in popolno izpolnjena in da vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 11. člena ZDOsk-1.

CSD po uradni dolžnosti zaprosi za mnenje invalidsko komisijo ZPIZ o upravičenosti vlagatelja do oskrbovalca družinskega člana. Invalidska komisija ZPIZ na podlagi določil ZDOsk-1 poda mnenje ali gre za osebo s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe oziroma osebo s hudim kognitivnim upadom oziroma osebo, ki ne more uporabljati obeh rok in nog ali za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana.

V primerih, ko vlagatelj invalidna oseba, ki je dopolnila 18 let in je pred tem imela družinskega pomočnika starša, ki ji je nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu (vlagatelj priloži navedeno odločbo k vlogi), mnenje Invalidske komisije ZPIZ ni potrebno.

Na podlagi pozitivnega mnenja invalidske komisije ZPIZ, CSD izda odločbo s katero se upravičenca uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Nato se z upravičencem sklene začasni osebni načrt v katerem se dogovori tudi 1x obisk strokovnega delavca CSD na domu upravičenca.