Vodnik po socialnih pravicah socialno ogroženim ljudem in njihovim družinam pomaga, da na preprost način ugotovijo, do katerih denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil so upravičeni in kako svoje pravice lahko uveljavljajo. Vodnik, kot pregledna in kakovostna brošura, informira tudi, kateri socialnovarstveni programi se izvajajo na centrih za socialno delo in v okviru nevladnih organizacij v njihovi okolici ter kakšne oblike pomoči jim lahko nudijo socialni delavci.
Organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagali pri sanaciji poplave, naj zelo jasno napišejo namen porabe sredstev.
V teh dneh številne humanitarne organizacije zbirajo sredstva za pomoč ljudem, ki jih je prizadela katastrofalna poplava. V zvezi s tem želimo poudariti, da se vsaka takšna pomoč lahko šteje kot dohodek družine in tako vpliva tudi na višino socialnih transferjev, če ni določen namen porabe sredstev.
Zato je zelo pomembno, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagali pri sanaciji poplave, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe, nakup oken, vrat in podobno
Poudarjamo: Če je humanitarna pomoč dodeljena v fizični obliki (na primer paket za prehrano, invalidski voziček ) ALI v obliki denarnih sredstev, za katere je organizacija določila namen porabe sredstev (na primer sanacija po poplavi, sanacija strehe in podobno) ALI pa znesek denarnih sredstev ne presega meje preživetja (456,34 evra za samsko osebo oziroma 1279,69 evra za štiričlansko družino), se v skladu z veljavno zakonodajo ne šteje kot dohodek.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvem odstavku 12. člena namreč določa, da se kot dohodek upoštevajo:
pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe;
pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje sta skladna z zakonom, ki ureja ustanove, namenjene za preživetje, zmanjšane za višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posamezni osebi, če ne bi imela drugih dohodkov, kot ga določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, razen pomoči v obliki denarnih sredstev, za katere dajalec sredstev opredeli namen porabe.
Obveščamo vas, da smo bili s strani Uprave za javna plačila obveščeni o zavrnjenih nakazilih za pravico varstveni dodatek zaradi ukinitve nakazil s strani Banke Slovenije na banko Sberbank. Zavrnjenih je bilo približno 100 nakazil.
Pričakujemo, da bodo zavrnjena tudi nakazila za ostale pravice, ki jih izplačuje MDDSZ (pravice iz javnih sredstev, starševska nadomestila in drugo). Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti intenzivno iščejo rešitev za ponovna nakazila zavrnjenih nakazil in pripravo seznama vseh oseb, ki imajo odprt TRR na Sberbank, na podlagi katerega bi CSD stranke obvestil, da naj jim sporočijo nov TRR.
Zato vse upravičence do socialnih transferjev naprošamo, da pristojnemu centru za socialno delo sporočijo novo številko tekočega računa, na katerega bodo nakazani transferji.
Na ministrstvu bodo storili vse kar je v njihovi moči, da bi nakazila čimprej prišla do upravičencev.
Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost (zakon) daje podlago za priznanje nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju. Vlogo za uveljavitev te pravice bo potrebno na centru za socialno delo oddati v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona.
Z zakonom se popravlja neenotna praksa centrov za socialno delo, ki po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso enotno priznavali pravice do nadomestila za invalidnost v času rednega šolanja med 18. in 26. letom. Zakon je bil v Državnem zboru sprejet 15. 12. 2021 in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to je 8. 1. 2022.
Do nadomestila za invalidnostso upravičene osebe:
ki so vložile vlogo za nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih v času, ko so se redno šolale, v starosti med dopolnjenim 18. in 26. letom, vendar jim je bila izdana zavrnilna odločba z razlogom, da take osebe še ne morejo izpolnjevati pogojev za priznanje statusa invalida in posledično biti upravičene do nadomestila za invalidnost, saj pri njih še ni mogoče ugotoviti, da se z rednim šolanjem ne bodo usposobile za samostojno življenje in delo, ali
ki vloge za nadomestilo za invalidnost v času rednega šolanja v starosti od 18 do 26 let niso vložile, pravico do nadomestila za invalidnost pa so pridobile takoj po zaključku rednega šolanja na podlagi odločbe centra za socialno delo, s čimer so dokazale, da se z rednim šolanjem niso usposobile za samostojno življenje in delo in se niso vključile na trg dela oziroma jim pridobljena izobrazba ni omogočila zaposlitve.
Upravičenci bodo lahko vložili vlogo za uveljavitev pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost v šestih mesecih od uveljavitve zakona na centru za socialno delo. Po tem roku pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost ne bo več mogoče uveljaviti.
Upravičencem bo za vsak mesec priznane pravice pripadal znesek nadomestila za invalidnost v višini 382,32 evrov. Izplačila nadomestil za invalidnost se po zakonu ne bodo štela v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izjema bo le pravica do izredne denarne pomoči. Prav tako izplačilo ne bo obdavčljiv dohodek, saj nadomestilo za invalidnost ne bo predmet dohodnine.