Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil (prehranjevanje, pitje, oblačenje, gibanje …) in podpornih dnevnih opravil (gospodinjska opravila, nakup živil in življenjskih potrebščin, priprava hrane, spremstvo….) in opravilih zdravstvene nege vezane na osnovna dnevna opravila (spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika, nadzor nad zdravili ….).

Pogoji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe:

V skladu z 11. členom ZDOsk-1 so do dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki

• stare 18 in več let,
• so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo (24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred vložitvijo vloge),
• imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• se na podlagi ocene upravičenosti uvrstijo v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe.

Primerljive pravice, ki se izključujejo s pravicami iz dolgotrajne oskrbe:

• dodatek za pomoč in postrežbo na podlagi veljavnih predpisov;
• institucionalno varstvo v domovih za starejše, posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in kombiniranih socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in socialno varstvenih zavodih za usposabljanje v delu institucionalne oskrbe odraslih na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo;
• pravica do osebne asistence na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco, določa, da določene storitve iz naslova osebne asistence niso primerljive s storitvami DO.

Oceno upravičenosti izdelajo svetovalke za dolgotrajno oskrbo, zaposlene na vstopni točki. Skozi pogovor z vlagateljem in svojci ugotavljajo samostojnost in sposobnost samooskrbe vlagatelja do dolgotrajne oskrbe. Ocena upravičenosti temelji na oceni ohranjenih sposobnosti samooskrbe vlagatelja, kaj še zmore opraviti samostojno in v katerem delu potrebuje pomoč druge osebe.

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, ki je bil po oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe uvrščen v 4. ali 5. kategorijo in zato prejema delno plačilo za izgubljeni dohodek in je vključen v obvezna socialna zavarovanja. Pravica do oskrbovalca družinskega člana se izvaja od 1. januarja 2024 dalje.

Vlagatelji, ki želijo koristiti pravico do oskrbovalca družinskega člana, vložijo vlogo na Center za socialno delo Severna Primorska. Vlogi upravičenca in kandidata za oskrbovalca družinskega člana se vložita hkrati - ena vloga.

Izdaja odločb na podlagi vloge za oskrbovalca družinskega člana od 1. 1. 2025

Osebe, ki uveljavljajo pravico do oskrbovalca družinskega člana v obdobju od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027, vložijo vlogo na pristojni CSD. CSD ugotavlja ali vlagatelj izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice.

Po 1. 5. 2025 bodo vlagatelje ocenjevali svetovalci dolgotrajne oskrbe vstopne točke dolgotrajne oskrbe na CSD.

Kandidate za oskrbovalca družinskega člana pa bo še naprej ocenjevala Invalidska komisija ZPIZ.

Ocena psihofizične sposobnosti se ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter je bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.

Upravičenec sklene začasni osebni načrt s CSD, ki je izdal odločbo o pravici do oskrbovalca družinskega člana, pravica stopi v veljavo z dnem sklenitve začasnega osebnega načrta. Z dnem sklenitve začasnega osebnega načrta se oskrbovalca družinskega člana zavaruje v obvezna socialna zavarovanja in od tega dne mu pripada delno plačilo za izgubljeni dohodek.

Obvezne priloge k vlogi:

• izvid zdravnika specialista s področja nevrologije ali fiziatrije, da zavarovana oseba ne more uporabljati obeh rok in nog (izvid ne sme biti starejši od šestih mesecev od datuma oddaje popolne vloge),
• izvid kliničnega psihologa ali zdravnika specialista s področja psihiatrije ali nevrologije, iz katerega izhaja, da je bil na preizkusu spoznavnih sposobnosti ugotovljen hud kognitivni upad (izvid ne sme biti starejši od šestih mesecev od datuma oddaje popolne vloge),
• pooblastilo za zastopanje,
• kopija pravnomočne odločbe o postavitvi zavarovane osebe pod skrbništvo, iz katere je razviden obseg skrbnikovih obveznosti in pravic,
• potrdilo o nekaznovanosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana.

Center za socialno delo Severna Primorska preveri izpolnjevanje pogojev zavarovanja in stalnega oziroma začasnega bivanja, sorodstveno razmerje ter pridobi mnenje Invalidske komisije ZPIZ o upravičenosti do oskrbovalca družinskega člana in o ustreznosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana.

Pogoji za oskrbovalca družinskega člana - ODČ:

Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:

• je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
• je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
• iz kazenske evidence izhaja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
• ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana;
• kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati naloge, zapustiti trg dela.

Družinski član vlagatelja je: zakonec ali zunajzakonski partner, hči in sin, hči in sin zakonca ali zunaj-zakonskega partnerja, starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta ali matere), brat in sestra, vnuk in vnukinja, sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.

Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, kandidat za oskrbovalca družinskega člana nastopi delovno razmerje s polovičnim delovnim časom. Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.

Pravice in obveznosti oskrbovalca družinskega člana:

Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom, v zvezi z opravljanjem teh nalog mesečno poroča na CSD oziroma koordinatorju dolgotrajne oskrbe. Poročilo vsebuje najmanj seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe in zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem dolgotrajne oskrbe in način ukrepanja.

Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do:

• delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2 oz. 1,8 kratnik minimalne plače, če skrbi za dva upravičenca);
• vključitve v obvezna socialna zavarovanja;
• načrtovane odsotnosti (21 dni na leto od 1. 12. 2025);
• usposabljanja in
• strokovnega svetovanja.

Uporabnik, ki ima oskrbovalca družinskega člana, je lahko vključen tudi v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, koristi lahko tudi plačljivo storitev socialnega servisa.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo od 1. 7. 2025 upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in do storitev e-oskrbe.

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU IN DODATNI PRAVICI: e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS)

Dolgotrajna oskrba na domu se izvaja na domu uporabnika in sicer tako, da uporabnik na svojem domu prejema storitve pomoči pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, ki so vezane na osnovna dnevna opravila.

Obseg izvajanja storitve je odvisen od kategorije dolgotrajne oskrbe v katero je upravičenec uvrščen. Dolgotrajno oskrbo na domu izvajajo izvajalci DO na domu, s katerim se tudi sklene osebni načrt, s sklenitvijo osebnega načrta nastopi pravica.

Vsak upravičenec te pravice lahko koristi tudi dodatni pravici:

• e-oskrba in
• storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS).

* Storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Dodatna pravica: e- oskrba

Gre za storitve na daljavo, ki uporabniku omogočajo varnost in samostojnost v domačem okolju.

E-oskrba vključuje zapestnico ali obesek, ki omogoča klic na pomoč, lahko pa tudi zazna padec in določi lokacijo uporabnika. Ob nezaželenem dogodku ali neobičajnem ravnanju naprava obvesti 24-urni asistenčni center ali mobilni telefon izbrane kontaktne osebe.

Dodatna pravica: storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS)

Dodatna pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti nudi svetovanje o prilagoditvah bivalnega okolja, psihosocialno podporo, preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca in podporo osebam z demenco.

Osebe stare 80 let in več so upravičene do e-oskrbe tudi, če niso upravičene do pravic dolgotrajne oskrbe ob pogoju, da izbrani zdravnik, patronažna sestra ali pristojni center za socialno delo poda mnenje, da obstajajo razlogi, zaradi katerih ta oseba potrebuje navedeno storitev. Na voljo je samostojna vloga - Vloga za uveljavljanje pravic do e-oskrbe.

Storitve oskrbe so krite iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in proračuna RS.

Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe je na voljo od 01.06.2025.

Dokumenti

• Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana (PDF)