Socialnovarstveni program: Tom telefon - Telefon za otroke in mladostnike

Program se izvaja pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. V okviru Nacionalne mreže TOM deluje 8 svetovalnih skupin (Idrija, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Slovenske Konjice, Velenje in Tolmin).

Tolminska skupina izvaja svetovanje na TOM-u enkrat tedensko ob sredah, v prostorih CSD Severna Primorska Enota Tolmin, med 14. in 17. uro.

V prvi vrsti je TOM nastal kot čustvena opora otrokom in mladim, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami ali stiskami. Na brezplačni telefonski številki 116 111 lahko svetovalcem zaupajo svoje težave ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Anonimnost in zaupnost pogovora in klicateljev sta zagotovljeni. Na ta način želimo mlade vzpodbuditi k razvijanju samozavesti in komunikacijskih spretnosti ter jih pripraviti na samostojno reševanje konfliktnih situacij.

Socialnovarstveni program: Prostovoljno delo mladih na CSD

Program je v prvi vrsti namenjen dijakom Gimnazije Tolmin, ki v svojem prostem času želijo pomagati drugim. Ko nudijo pomoč drugim, mladi koristno porabijo svoj prosti čas, skrbijo za svojo osebno rast, pridobivajo na samozavesti in spoznavajo določene poklice. Istočasno nudijo pomoč različnim uporabnikom, ki to pomoč potrebujejo.

Prostovoljci imajo možnost opravljati prostovoljno delo na naslednjih področjih oziroma pri naslednjih institucijah:

1. Osnovna šola s prilagojenim programom
2. Varstveno delovni center
3. Dom upokojencev Podbrdo, Enota Tolmin
4. VVZ Ilke Devetak Bignami
5. Individualna pomoč – učna pomoč
6. Mala hiša

Cilji programa:

• pomoč otrokom in mladostnikom v stiski,
• učna pomoč,
• omogočanje kvalitetnega preživljanja prostega časa,
• družabništvo.

Socialnovarstveni program: Delo z rejenci in nadomestnimi družinami

Program je namenjen rejniškim družinam, ki prihajajo iz občin Tolmin, Kobarid in Bovec. V program so vključeni rejniki, ki opravljajo rejniško dejavnost kot tudi otroci, ki bivajo pri rejniških družinah. Prizadevamo si, da bi rejniško dejavnost v našem okolju bolje predstavili in bi bila rejniška dejavnost na ta način bolje sprejeta.

Rejniškim družinam omogočamo:

• srečanja s strokovnim delavcem zadolženim za področje rejništva,
• udeležbo na obveznih izobraževanj, ki jih izvaja Skupnost Centrov za socialno delo Slovenije ter drugih usposabljanjih,
• udeležbo na srečanjih rejniških družin kot tudi drugih taborih za otroke.

Socialnovarstveni program: Program aktivnega preživljanja poletnih šolskih počitnic za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih družin – “Uživaj dan in ne bodi sam”

Program Uživaj dan in ne bodi sam je namenjen otrokom, starim od 6 do 15 let. Z zasnovo aktivnosti poskušamo delovati v smeri aktivnega in ustvarjalnega preživljanja šolskih počitnic. Uporabniki so namreč v času trajanja programa vključeni v kvalitetno in strokovno organizirane dejavnosti in tako niso prepuščeni morebitnim negativnim vplivom iz okolja.

V Tolminu se med poletnimi počitnicami izvedejo trije termini programa, v trajanju od ponedeljka do petka v Kobaridu in Bovcu pa po en termin.

Socialnovarstveni program za starejše: “Aktivna starost – sožitje generacij”

Program prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starejših ljudi v lokalnem okolju. Namenjen je starejšim od 65 let in mlajšim upokojencem na območju občine Tolmin, Kobarid in Bovec.

Aktivnosti:

1. informiranje in svetovanje,
2. pomoč pri urejanju dokumentacije in iskanju informacij,
3. zdravstvena preventiva,
4. izobraževalni programi za starejše in ozaveščanje o zdravem načinu življenja,
5. ustvarjalne delavnice,
6. druženja, medgeneracijsko povezovanje.

Načrtovani kraj izvedbe programa:

Tolmin, Volče, Volarje, Dolenja Trebuša, Prapetno Brdo, Kobarid, Livek, Drežnica, Žaga.

Socialnovarstvena storitev Pomoč družini na domu

Storitev pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu obsega socialno oskrbo uporabnikov in uporabnic, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju. Zaradi starosti ali hude invalidnosti pa se ne morejo oskrbovati oziroma negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe oziroma nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči, s katero se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

Sklopi in storitve, ki jih obsega socialna oskrba na domu:

• Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju in slačenju; pomoč pri umivanju; hranjenju; opravljanju osnovnih življenjskih potreb; vzdrževanje in nega ortopedskih pripomočkov.
• Gospodinjska pomoč: prinašanje enega pripravljenega obroka hrane; nabava živil in priprava enega obroka hrane; pomivanje uporabljene posode; osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti; postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
• Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom; spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti; informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca; priprava upravičenca in njegove družine na institucionalno varstvo.

Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka. Obseg posameznih vrst storitev se določi glede na potrebe posameznega upravičenca. Ta obseg določi strokovni delavec izvajalca oziroma koncesionarja v dogovoru z upravičencem. Samo izvajanje posameznih vrst storitev lahko traja največ štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko.

Upravičenci do storitve:

• Osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje.
• Osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu.
• Druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij.
• Kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje.
• Hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.