Preskoči na glavno vsebino
Logotip Centrov za socialno delo Slovenije

Center za socialno delo Celje Enota Šentjur pri Celju

  • Drofenikova ulica 12,
    3230 Šentjur pri Celju
  • Telefon: 03 746 25 20
  • Fax: 03 746 25 25
  • E-pošta: gpcsd.sentj@gov.si

Obvestila

FESTIVAL DUŠEVNEGA ZDRAVJA CELJE

Objavljeno: 20. 05. 2026
V petek, 15. maja 2026, je v Celju potekal že 4. Festival duševnega zdravja, ki je tudi letos združil številne organizacije, strokovnjake in obiskovalce vseh generacij. Koordinatorki za obravnavo v skupnosti Alenka Kolar in Viktorija Beukovič sta bili vključeni v usmerjevalni odbor za pripravo 4. Festivala duševnega zdravja pri NIJZ in sta sodelovali pri pripravi programa za Festival, obenem pa tudi na samem dogodku, v okviru Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

e-Vodnik po socialnih pravicah

Objavljeno: 13. 04. 2026
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo e-Vodnik po socialnih pravicah v lahkem branju. Vodnik po socialnih pravicah socialno ogroženim ljudem in njihovim družinam pomaga, da na preprost način ugotovijo, do katerih denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil so upravičeni in kako svoje pravice lahko uveljavljajo. Vodnik, kot pregledna in kakovostna brošura informira tudi, kateri socialnovarstveni programi se izvajajo na centrih za socialno delo in v okviru nevladnih organizacij v njihovi okolici ter kakšne oblike pomoči jim lahko nudijo socialni delavci.

Nasilje v športu NI del treninga

Objavljeno: 10. 07. 2025
V zadnjih dnevih se je v slovenski javnosti odprla razprava o nasilju v športu. Javnost je bila seznanjena s prvo obsežno raziskavo o zlorabah mladih športnic in športnikov v Sloveniji, ki jo je izvedla psihologinja Ines Lebar z Univerze na Primorskem in razkriva alarmantne podatke: več kot polovica športnikov je pred 18. letom starosti doživela eno ali več oblik zlorabe. Med 352 sodelujočimi člani Olimpijskega komiteja Slovenije jih je 54% poročalo o čustveni zlorabi (žaljenje, kričanje, ignoriranje, grožnje), 51% o fizičnem nasilju, 47% o zanemarjanju, 18% pa o spolni zlorabi - tudi o prisilnih spolnih odnosih. Raziskava, ki temelji na mednarodno uveljavljenem vprašalniku CASES, kaže, da so športnice pogosteje izpostavljene čustvenemu in spolnemu nasilju, športniki pa fizičnemu. Iz raziskave izhaja, da so zlorabe v športu pogosto skrite, spregledane ali celo sprejete kot nekaj običajnega, Slovenija pa še vedno nima vzpostavljenih učinkovitih mehanizmov za preprečevanje in prijavo tovrstnih dejanj. Primeri izpovedi nekdanjih judoistk o domnevnih zlorabah s strani trenerja, jasno kažejo na nujnost sistemskih sprememb. Potrebni so odločni koraki k vzpostavitvi varnega športnega okolja, ki temelji na spoštovanju, zaščiti otrok ter ničelni toleranci do vseh oblik nasilja.. Žal pa smo bili tudi tokrat priča pogostemu in škodljivemu vzorcu , t. i. viktimizaciji žrtve (victim blaming), kjer se pozornost preusmerja s storilca na vprašanja, kot so: »Zakaj žrtev ni prej spregovorila?«, »Zakaj ni zapustila kluba?«, »Zakaj se je sploh vračala k njemu?«, premalo pozornosti pa se namenja nedopustnosti storjenega dejanja. Na mestu je torej vprašanje: Kaj je storil tisti, ki ima moč, nadzor in odgovornost - trener, mentor, avtoriteta?