Vloga ODČ (PDF) Vloga za dolgotrajno oskrbo (PDF) Vloga za e-oskrbo (PDF)

Kaj je dolgotrajna oskrba

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene vsem polnoletnim osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb ali invalidnosti, v daljšem časovnem obdobju (več kot 3 mesece) ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb.

Zakonska podlaga: Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1, Uradni list RS, št. 84/23, 112/24 in 44/25).

Vloge za pravice dolgotrajne oskrbe se nahajajo na dnu strani v razdelku »Dokumenti«.

POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC DO dolgotrajnE oskrbE

Skladno z 11. členom ZDOsk-1 so do pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:

1. So polnoletne (stare 18 let ali več);
2. Obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred vložitvijo vloge;
3. Imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam tudi dejansko prebivajo;
4. So uvrščene v eno od kategorij DO na podlagi izdelane ocene upravičenosti;
5. Ob začetku koriščenja pravic do dolgotrajne oskrbe ne prejemajo primerljivih pravic, to so: dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo ali osebna asistenca.

PRAVICE DOLGOTRAJNE OSKRBE

1. Oskrbovalec družinskega člana (od 01.01.2024)

Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik, ki potrebuje pomoč pri opravljanju večine oz. vseh osnovnih življenjskih opravil. Gre za osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, ki so na podlagi ocene upravičenosti uvrščene v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Kandidati za oskrbovalca družinskega člana

Skladno z 20. členom ZDOsk-1 mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Psihofizična sposobnost, kar ugotavlja invalidska komisija ZPIZ;
2. Družinski član upravičenca (ožje sorodstvo);
3. Stalno ali začasno prebivališče in dejansko bivanje na istem naslovu kot upravičenec;
4. Brez pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
5. Opravljeno osnovno usposabljanje skladno s 30. členom ZDOsk-1;
6. Niso v delovnem razmerju.

Pravice oskrbovalca družinskega člana

1. Delno plačilo za izgubljen dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače, v primeru oskrbovanja 2 upravičencev pa 1,8 kratnika minimalne plače;
2. Vključenost v obvezna socialna zavarovanja;
3. Načrtovana odsotnost v obsegu 21 dni (od 01.12.2025 dalje);
4. Usposabljanje in strokovno svetovanje.

Naloge oskrbovalca družinskega člana

1. Uporabniku nudi storitve skladno z osebnim načrtom;
2. Opravi osnovno in obnovitveno usposabljanje;
3. Redno oddaja mesečna poročila;
4. Sporoča vse spremembe in okoliščine, ki vplivajo na upravičenost in izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana.

2. Dolgotrajna oskrba na domu (od 01.07.2025)

Dolgotrajna oskrba na domu je nadgradnja storitve Pomoč na domu, ki še vedno ostaja v veljavi. Dolgotrajna oskrba na domu se izvaja na domu uporabnika, kjer se mu nudi pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, ter storitvah zdravstvene nege (vezanih na osnovna dnevna opravila). Pravico izvajajo izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu, ki upravičencu nudijo storitve skladne z zakonom.

Obseg neposrednega izvajanja storitev je določen v urah

Izvajalci vpisani v Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe pri NIJZ (RIDO)

3. Denarni prejemek (od 01.12.2025)

Upravičenec bo mesečno prejemal denarni prejemek katerega višina je odvisna od uvrščenosti v kategorijo dolgotrajne oskrbe.

4. Celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji (od 01.12.2025)

Izvaja se v instituciji (DSO) in je namenjena posameznikom, ki potrebujejo celodnevno oskrbo in stalni nadzor.

5. Dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu (od 01.12.2025)

Je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja pomoč in podpora za določeno število ur (med 6. in 22. uro), pogoj pa je, da se oseba dnevno vrača domov.

DODATNI PRAVICI IZ DOLGOTRAJNE OSKRBE

1. Storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (od 01.07.2025)

Gre za dodatno pravico, ki se lahko koristi v sklopu uveljavljanja drugih pravic dolgotrajne oskrbe in vključuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti z namenom zmanjšanja potreb in preprečevanja poslabšanja stanja upravičenca. Vključuje storitve psihosocialne podpore, post diagnostične podpore dementnim in njihovim svojcem, svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja. Izvajajo jo zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, npr. fizioterapevti, socialni delavci, gerontologi, kineziologi in delovni terapevti.

2. E – oskrba (od 01.07.2025)

Je storitev elektronske oskrbe na daljavo, ki preko naprave (npr. zapestnica) zagotavlja stalno povezavo z asistenčnim centrom in medicinskim osebjem. Uporabnikom omogoča samostojno in bolj neodvisno bivanje doma, ter občutek varnosti tako njim kot njihovim svojcem. Navedeno storitev se lahko koristi v kombinaciji z vsemi drugimi pravicami iz dolgotrajne oskrbe, razen s pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Za osebe, stare 80 let ali več, je storitev e-oskrbe samostojna pravica, za katero se odda vlogo za uveljavljanje pravice do e-oskrbe, medtem, ko je za uporabnike mlajše od 80 let pravica pogojena z uvrstitvijo vsaj v 1. kategorijo dolgotrajne oskrbe. Izvajalec vpisan v Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe pri NIJZ (RIDO)

Izvajalec vpisan v Register izvajalcev dolgotrajne oskrbe pri NIJZ (RIDO)

KAKO POTEKA POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ DOLGOTRAJNE OSKRBE

1. ODDAJA VLOGE

Zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik vloži vlogo:

• osebno na VT za DO, na naslovu Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor;
• osebno na katerikoli enoti CSD Maribor:

• pošlje po pošti na naslov Center za socialno delo Maribor, VT za DO, Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor;
• na elektronski naslov dolgotrajna.csdmarib@gov.si

2. IZVEDBA OCENE UPRAVIČENOSTI NA DOMU VLAGATELJA

Vstopna točka najprej preveri izpolnjevanje pogojev vlagatelja. Ob vseh izpolnjenih pogojih se svetovalec za dolgotrajno oskrbo dogovori za obisk na domu, kjer se na podlagi vprašanj iz ocenjevalne lestvice za dolgotrajno oskrbo, izvede ocena upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in vlagatelja v primeru zadostnega števila ponderiranih točk, razvrsti v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe.

3. SEZNANITEV Z OCENO

Svetovalec za dolgotrajno oskrbo pošlje vlagatelju seznanitev z oceno, na katero se lahko vlagatelj zjasni, vendar sama zjasnitev ne vpliva na sam postopek in izdajo odločbe.

4. ODLOČBA

Po pretečenem roku za zjasnitev se vlagatelju pošlje odločba z dodatno dokumentacijo – zapisom ocene upravičenosti in načrtom priporočenih storitev.

V kolikor se vlagatelj z oceno in izdano odločbo ne strinja, lahko v pritožbenem roku poda pritožbo, ki jo VT za DO odstopi v reševanje na pristojno ministrstvo.

5. ZAČETEK IZVAJANJA DOLGOTRAJNE OSKRBE

Vlagatelj se po prejeti odločbi sam obrne na izvajalca dolgotrajne oskrbe (njegove podatke najde v Načrtu priporočenih storitev, ki ga prejme ob odločbi), kjer skupaj s koordinatorjem pripravita osebni načrt in določita začetek izvajanja storitve.

Dokumenti

• Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana (PDF)