KDO JE UPRAVIČEN DO PRAVIC DOLGOTRAJNE OSKRBE

Skladno z 11. členom ZDOsk-1 so do pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:

• So zavarovane v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev
• Imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji
• So na podlagi ocene uvrščene v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe

Pravice do dolgotrajne oskrbe lahko koristijo osebe, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja in izgube intelektualnih sposobnosti, trajno ali dlje časa odvisne od pomoči drugih oseb, tako pri osnovnih kot podpornih opravilih.

PRAVICE DOLGOTRAJNE OSKRBE, KI STOPIJO V VELJAVO 01.07.2025

Skladno z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva postopno uveljavljanje pravic dolgotrajne oskrbe, je že s 01.06.2025 možno vložiti vlogo na VT CSD Maribor ali na posamezni enoti CSD Maribor, za eno od naslednjih pravic dolgotrajne oskrbe:

1. Dolgotrajna oskrba na domu

Dolgotrajna oskrba na domu je pravzaprav nadgradnja storitve Pomoč na domu, ki še vedno ostaja v veljavi in lahko upravičenec koristi tudi obe skupaj, saj ne gre za primerljivo pravico. Izvaja se na domu uporabnika, kjer se mu nudi pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, ter storitvah zdravstvene nege (vezane na osnovna dnevna opravila). Pravico izvajajo izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu, ki upravičencu nudijo storitve skladne z zakonom.

2. Storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti

Gre za dodatno pravico, ki se jo lahko koristi v sklopu uveljavljanja drugih pravic dolgotrajne oskrbe. Prav tako storitev izvajajo zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu, to so: fizioterapevti, socialni delavci, gerontologi, kineziologi… Namen storitve je preprečiti poslabšanje stanja upravičenca s storitvami psihosocialne podpore, post diagnostične podpore dementnim, svetovanjem za prilagoditev bivalnega okolja.

3. Pravica do storitve E-oskrbe

Storitev je namenjena za varnost oseb, ki bivajo v domačem okolju in deluje na principu pomoči na daljavo s pomočjo alarmnih sistemov - zapestnice z gumbkom za pomoč. Storitev bo mesečno sofinancirana, prav tako pa bo sofinanciran enkraten strošek za namestitev opreme. Storitev se lahko koristi v okviru uveljavljanja drugih pravic dolgotrajne oskrbe ali s samostojno vlogo, ki pa velja samo za starejše od 80 let.

Primerljive pravice in koriščenje pravic dolgotrajne oskrbe

Skladno z 11. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi, lahko oseba začne koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, če je ugotovljeno, da ne prejema primerljivih storitev oz. prejemkov. Kot primerljive storitve oz. prejemki pa štejejo:

1. Dodatek za pomoč in postrežbo;
2. Institucionalno varstvo v domovih za starejše in posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle;
3. Pravica do osebne asistence.

POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

1. Oddaja vloge za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na Vstopno točko za dolgotrajno oskrbo na CSD Maribor (Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor) oz. krajevno pristojen Center za socialno delo ali enoto Centra za socialno delo. Krajevna pristojnost se gleda po stalnem naslovu (potencialnega) upravičenca do pravic dolgotrajne oskrbe.
2. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo po prejemu vloge le-to pregleda in preveri izpolnjevanje osnovnih pogojev za pridobitev pravice.
3. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo opravi obisk na domu pri vlagatelju ter izdela oceno upravičenosti, ki odloča o uvrstitvi v kategorijo dolgotrajne oskrbe in s tem pridobitvijo pravice.
4. V primeru uvrstitve v kategorijo dolgotrajne oskrbe se izdela načrt priporočenih storitev ter izda pozitivna odločba.
5. V primeru, da oseba ni uvrščena v kategorijo dolgotrajne oskrbe se izda negativna odločba.

OSKRBOVALEC DRUŽINSKEGA ČLANA

Oskrbovalec družinskega člana je pravni naslednik družinskega pomočnika in sicer gre za osebo, ki jo izbere uporabnik za nudenje storitve dolgotrajne oskrbe na domu uporabnika.

Upravičenci do oskrbovalca družinskega člana

To so osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, kjer gre za osebe s hudim kognitivnim upadom, nepokretne osebe, osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in pa težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Prav tako te osebe ne morejo hkrati koristiti primerljivih pravic, kamor uvrščamo pravico do osebne asistence, institucionalno varstvo in dodatek za pomoč in postrežbo.

Kandidati za oskrbovalca družinskega člana

Skladno z 20. členom ZDOsk-1 mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana izpolnjevati naslednje pogoje:

• Psihofizična sposobnost, kar ugotavlja invalidska komisija ZPIZ
• Družinski član upravičenca (ožje sorodstvo)
• Stalno ali začasno prebivališče in dejansko bivanje na istem naslovu kot upravičenec
• Ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje
• Opravljeno osnovno usposabljanje v obsegu 30 ur skladno s 30. členom ZDOsk-1, ki ga je potrebno opraviti najkasneje v 3 mesecih od izvršljivosti izdane odločbe

Oskrbovalec družinskega člana pa je v skladu z 22. členom ZDOsk-1 upravičen do:

• Delnega plačila za izgubljen dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače, v primeru oskrbovanja 2 upravičencev pa 1,8 kratnika minimalne plače
• Vključitve v obvezna socialna zavarovanja
• Načrtovane odsotnosti v obsegu 21 dni (od 01.12.2025 dalje)
• Usposabljanja in strokovnega svetovanja

POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

1. Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana se lahko vloži od 01.12.2023 na krajevno pristojnem Centru za socialno delo. K vlogi je potrebno priložiti tudi kopijo zdravstvene dokumentacije upravičenca, ki uveljavlja to pravico in iz katere je razvidno zdravstveno stanje upravičenca, diagnoze ipd.
2. Strokovni delavec po prejemu vloge, le-to pregleda in preveri ali je pravilno izpolnjena ter spelje ugotovitveni postopek. V ugotovitvenem postopku se na podlagi poslanih poizvedb na Upravno enoti in pa Ministrstvo za pravosodje preverijo osnovni pogoji, ki zajemajo naslov bivališča, sorodstveno razmerje ter potrdilo o nekaznovanosti za kandidata za oskrbovalca.
3. Po prejemu poizvedb in pa ujemanju osnovnih pogojev skladno z 20. členom ZDOsk-1, Center za socialno delo po uradni dolžnosti zaprosi za mnenje o upravičenosti do storitve, invalidsko komisijo ZPIZ. Komisija poda mnenje o tem ali je upravičenec oz. vlagatelj oseba pri kateri gre za težko ali najtežjo omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, ali je zaznati hud kognitivni upad, ali je oseba nepokretna oz. hudo gibalno ovirana, ali pa je zaznati težko motnjo v duševnem razvoju in na podlagi tega potrebuje vsakodnevno pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih opravilih, ki jih lahko nudi oskrbovalec družinskega člana.
4. V primeru pozitivnega mnenja ZPIZ-a se izda odločba in sklene z upravičencem osebni načrt, ter se osebo uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
5. Oskrbovalec družinskega člana mora koordinatorju dolgotrajne oskrbe na predpisanem obrazcu enkrat mesečno poslati tudi poročilo o opravljenem delu, ki zajema seznam storitev v skladu s sklenjenim osebnim načrtom. Koordinator dolgotrajne oskrbe pa izvaja tudi obiske na domu upravičenca, skladno z osebnim načrtom.

Dokumenti

• Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe (PDF)
• Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana in izbiro oskrbovalca družinskega člana (PDF)