Dolgotrajna oskrba združuje sistem ukrepov, storitev in aktivnosti namenjenih starejšim ljudem, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti, ki so prisotne dalj časa (najmanj tri mesece) odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Dolgotrajna oskrba je urejena z Zakonom o dolgotrajni oskrbi.

Storitve, ki izhajajo iz pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, se delijo na osnovne in dodatne. Osnovne pravice so:

• oskrbovalec družinskega člana,
• dolgotrajna oskrba na domu,
• dolgotrajna oskrba v instituciji (od 1. 12. 2025 dalje),
• dnevna dolgotrajna oskrba (od 1. 12. 2025 dalje),
• denarni prejemek (od 1. 12. 2025 dalje).

Dodatni storitvi, ki se že lahko uveljavljata skupaj z osnovnimi storitvami, razen v primeru koriščenja celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, sta:

• e-Oskrba,
• storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Pravice načeloma niso združljive, kar pomeni, da oseba ne more hkrati prejemati na primer dolgotrajne oskrbe na domu in denarnega prejemka, sta pa združljivi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe.

Osebe, ki koristijo pravice iz dolgotrajne oskrbe, hkrati ne morejo koristiti primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo in osebna asistenca (razen če to določa Zakon o osebni asistenci).

Do pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:

• so zavarovane v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev,
• imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• so na podlagi ocene upravičenosti uvrščeni v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe,
• ne prejema primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo po kateremkoli zakonu (ZPIZ, ZSVI, Zakon o vojnih veteranih, Zakon o vojnih invalidih, …),
• ni vključen v institucionalno varstvo po Zakonu o socialnem varstvu in nima pravic do osebne asistence (razen, če to določa Zakon o osebni asistenci).

Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki nudi oskrbo upravičencu do dolgotrajne oskrbe, uvrščenemu v 4. ali 5. kategorijo upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:

• je psihofizično sposobna opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana,
• je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva,
• iz kazenske evidence izhaja, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje,
• ima opravljeno osnovno usposabljanje za opravljanje dolgotrajne oskrbe oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta.

Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati predvidene naloge, zapustiti trg dela. Oskrbovalec lahko hkrati zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu.

Upravičenec ima lahko tudi dva oskrbovalca družinskega člana, vendar morata biti oba hkrati vključena tudi v delovno razmerje s polovičnim delovnim časom.

Tudi upokojenci lahko postanejo oskrbovalci svojih družinskih članov, z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci, vključno s 40 odstotki pokojnine oziroma po treh letih 20 odstotki pokojnine. Če želi prejemati del pokojnine, mora vložiti zahtevo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Oskrbovalec družinskega člana upravičencu zagotavlja dolgotrajno oskrbo kot je določeno v osebnem načrtu, ki ga je upravičenec skupaj z oskrbovalcem sklenil z izbranim koordinatorjem dolgotrajne oskrbe. Oskrbovalec o opravljanju teh nalog mesečno poroča koordinatorju dolgotrajne oskrbe. Poročilo mora vsebovati seznam opravljenih storitev dolgotrajne oskrbe in zaznane posebnosti v povezavi z opravljanjem dolgotrajne oskrbe in način ukrepanja.

Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do:

• delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2- oziroma 1,8-kratnik minimalne plače (če skrbi za dva upravičenca) oziroma 0,6-kratnik, če opravlja naloge oskrbovalca polovico časa),
• vključitve v obvezna socialna zavarovanja,
• načrtovane odsotnosti (21 dni na leto),
• usposabljanja in strokovnega svetovanja.

Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana

Dolgotrajna oskrba na domu je nedenarna pravica, ki se izvaja na domu upravičenca. To pomeni, da upravičenec na svojem lastnem domu prejema storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Pri katerih aktivnostih upravičenec dobi pomoč? Pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih

• prehranjevanju in pitju,
• osebni higieni,
• oblačenju in slačenju,
• izločanju in odvajanju,
• gibanju,
• pripravi na spanje in počitek,
• druga osnovna dnevna opravila.

Pomoči pri podpornih dnevnih opravilih

• gospodinjskih opravilih,
• nakupu živil in življenjskih potrebščin,
• prinašanju, pripravi in postrežbi obrokov,
• spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe,
• druga podporna dnevna opravila.

Zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila

• spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov,
• spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika,
• pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil,
• preprečevanje razjed zaradi pritiska,
• druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Obseg neposrednega izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na domu je določen v urah:

• za 1. kategorijo 20 ur mesečno,
• za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe

Dolgotrajna oskrba na domu se lahko uveljavlja hkrati z dnevno dolgotrajno oskrbo.

Uporabnik, ki prejema dolgotrajno oskrbo na domu, lahko koristi tudi:

• socialnovarstveno storitev pomoč na domu
• plačljivo storitev socialnega servisa.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.

E-oskrba vključuje storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost upravičenca v domačem okolju. Sodobni podporni sistemi e-oskrbe se nanašajo na vrsto pametnih tehnologij, ki so 24 ur povezani z dostopnimi storitvami.

Pravica do storitev e-oskrbe se mesečno sofinancira v višini 0,80 evra dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe od 1. januarja 2028 (oziroma v višini 31 evrov do 31. decembra 2027). Uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva.

Za upravičence, ki so starejši od 80 let, je storitev e-Oskrbe samostojna pravica, za katero se odda Vlogo za uveljavljanje pravice do e-Oskrbe. K tej vlogi je potrebno priložiti mnenje osebnega zdravnika ali patronažne službe oz. mnenje izda Center za socialno delo, če se morda zoper vlagatelja vodijo kakršnikoli drugi postopki v okviru Centra za socialno delo.

Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi in zajemajo storitve namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca, storitve psihosocialne podpore, storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.

Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanja samostojnosti je določen v urah, glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe v katero so uvrščeni:

• za 1. kategorijo 12 ur letno,
• za 2. kategorijo 24 ur letno,
• za 3. kategorijo 48 ur letno,
• za 4. kategorijo 30 ur letno
• za 5. kategorijo 24 ur letno.

Dolgotrajna oskrba v instituciji je nedenarna pravica, ki se izvaja v instituciji, to je v domovih za starejše, kar pomeni, da upravičenec prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Dolgotrajna oskrba v instituciji se bo izvajala od 1. decembra 2025 dalje.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

Posameznik, ki bo 1. decembra 2025 oskrbovanec v domu za starejše, bo moral podati soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in bo lahko ostal, kjer je. Soglasje bo od njega pridobil izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji in ga posredoval vstopni točki. Ta bo izdala odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in posameznega upravičenca prevedla v ustrezno kategorijo dolgotrajne oskrbe in sicer:

• I. kategorija v DSO se prevede v 1. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
• II. kategorija v DSO se prevede v 3. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
• III.a kategorija v DSO se prevede v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
• III.b kategorija v DSO se prevede v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe,
• IV. kategorija v DSO se prevede v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Če soglasja ne bo podal, bo ostal uporabnik institucionalnega varstva po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.

To je denarna pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Uporabnik mesečno prejme določen denarni znesek, odvisen od kategorije upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, v katero je bil uvrščen. Denarni znesek je namenjen zgolj kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže.

Denarni prejemek je določen v višini:

• za 1. kategorijo 89 evrov mesečno,
• za 2. kategorijo 179 evrov mesečno,
• za 3. kategorijo 268 evrov mesečno,
• za 4. kategorijo 357 evrov mesečno,
• za 5. kategorijo 491 evrov mesečno.

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti ter do storitev e-oskrbe.

Dnevna dolgotrajna oskrba je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno dolgotrajno oskrbo je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.

Pravica dnevne dolgotrajne oskrbe je združljiva z dolgotrajno oskrbo na domu. Ob hkratnem uveljavljanju teh dveh pravic lahko uporabnik v dnevni obliki dolgotrajno oskrbo prejme:

• za 1. kategorijo 7 ur mesečno,
• za 2. kategorijo 14 ur mesečno,
• za 3. kategorijo 21 ur mesečno,
• za 4. kategorijo 27 ur mesečno,
• za 5. kategorijo 37 ur mesečno.

Število ur iz dnevne dolgotrajne oskrbe se v tem primeru odšteje od števila ur storitev dolgotrajne oskrbe na domu.

Pravice do dolgotrajne oskrbe preidejo v mirovanje, če:

• se uporabnik zdravi v bolnišnici
• je nameščen v drugo obliko institucionalnega varstva, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Uporabnik ali njegov skrbnik oziroma zastopnik mora o sprejemu ali odpustu uporabnika iz bolnišnice oziroma druge oblike institucionalne namestitve obvestiti koordinatorja, ta pa ZZZS.

Nedenarna pravica do dolgotrajne oskrbe miruje z dnem nastopa hospitalizacije ali namestitve.Denarna pravica preide v mirovanje 31. dan po nastopu takšnih okoliščin.

V času mirovanja uporabnik ne prejema denarnega prejemka, ZZZS pa izvajalcu krije 60 odstotkov vrednosti storitve na podlagi osebnega načrta uporabnika. Uporabnik za čas mirovanja krije strošek v višini 16,35 evra mesečno.

Mirovanje preneha z dnem odpusta iz bolnišnice oziroma zaključka obravnave in nastopi oziroma preneha samodejno na podlagi zakona, brez potrebe po dodatni odločbi.

Da, krite so iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Po 1. januarju 2028 bo morda uvedeno doplačilo v višini 10 oziroma 20 odstotkov cene storitve.

Ključne naloge vstopnih točk so:

• informiranje in svetovanje glede pravic do dolgotrajne oskrbe,
• vzpostavljanje prvega stika z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci in vzpostavljanje ter razvijanje delovnega odnosa z uporabniki in njihovimi svojci,
• vodenje in odločanje v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic do dolgotrajne oskrbe,
• priprava načrta priporočenih storitev,
• zagotavljanje podpore upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki si jo želi, in usmerjanje v storitve dolgotrajne oskrbe,
• sodelovanje s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe in z izvajalci storitev ter drugimi akterji.

Postopek za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe:

1. Zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik vlogo vloži na vstopno točko na pristojnem centru za socialno delo oziroma na najbližji enoti Centra za socialno delo. Vlogo lahko vloži po klasični pošti, po e-pošti ali jo odda osebno.
2. Vstopna točka preveri izpolnjevanje pogojev. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo - zaposlen na vstopni točki - se dogovori za obisk na domu, kjer pridobi potrebne informacije za pripravo ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in načrt priporočenih storitev.
3. Iz odločbe, ki jo izda center za socialno delo, je razvidna kategorija dolgotrajne oskrbe (od 1 do 5), v katero se je upravičenec uvrstil.
4. Na podlagi kategorije upravičenosti se upravičenec sam odloči, katero obliko izvajanja dolgotrajne oskrbe želi koristiti.
5. Po izdaji in prejemu odločbe se za konkretne storitve upravičenec dogovori s koordinatorjem za dolgotrajno oskrbo (zaposlenem pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe), s katerim pripravita osebni načrt.

Osebni načrt je pogodba med upravičencem in izvajalcem dolgotrajne oskrbe, s katerim se izvajalec dolgotrajne oskrbe zaveže, da bo upravičencu nudil storitve dolgotrajne oskrbe. V sami odločbi o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe je opredeljena kategorija oskrbe, iz katere izhaja obseg storitev. V osebnem načrtu se določi, katero od oblik pravic do dolgotrajne oskrbe bo upravičenec koristil.

Osebni načrt pripravi koordinator dolgotrajne oskrbe skupaj z upravičencem v skladu z načrtom priporočenih storitev.

Vlogo za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe lahko dobite na vstopni točki vašega območnega Centra za socialno delo, prav tako pa na vseh enotah območnega Centra za socialno delo. Če potrebujete pomoč pri izpolnjevanju vloge, vam bodo le-to pomagali izpolniti svetovalci za dolgotrajno oskrbo na vstopni točki. Prav tako so vloge dosegljive na spletnih straneh centrov za socialno delo.

Vloga

Na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo v okviru centrov za socialno delo so zaposleni svetovalci za dolgotrajno oskrbo, ki vam z informiranjem in svetovanjem glede na vaše potrebe in želje pomagajo pri odločitvi, katera izmed storitev dolgotrajne oskrbe je za vas najbolj primerna, končna izbira storitve pa je na strani upravičenca. Vedno pa se lahko tekom postopka do pridobitve pravice do dolgotrajne oskrbe ali že po izdani odločbi o pravici za dolgotrajno oskrbo odločite drugače, prav tako je možno prehajanje med storitvami ter hkrati koriščenje več oblik storitev dolgotrajne oskrbe.

Za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu so zadolžene občine, ki so bodisi ustanovile javni zavod oziroma izvajalcu dolgotrajne oskrbe podelile koncesijo za izvajanje omenjene dejavnosti ali z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija sklenile pogodbeno razmerje. Tako boste lahko izbirali med izvajalci, ki so na voljo v občini vašega bivališča.

V kolikor izvajanje pravice ne bo mogoče zaradi zasedenosti zmogljivosti pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe na domu boste imeli pravico do denarnega prejemka, glede na kategorijo dolgotrajne oskrbe v katero ste uvrščeni, s katerim si boste lahko v vmesnem času zagotovili potrebno oskrbo. Poleg tega boste lahko koristili pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Omenjena možnost denarnega prejemka se uvaja s 1.12.2025.

Če gre za spremenjene potrebe znotraj istega obsega pravic, uporabnik in izvajalec to uredita z aneksom k osebnemu načrtu. Če gre za spremenjene okoliščine, ki bi lahko vplivale na spremembo kategorije, pa je potrebno narediti ponovno oceno upravičenosti. Obvestilo o spremembi stanja sporoči na pristojno vstopno točko koordinator dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu oziroma upravičenec sam oziroma njegov zakoniti zastopnik.

V primeru nepopolne vloge bo CSD vlagatelje pozval k dopolnitvi vloge.

Oseba lahko ponovno vlogo za dolgotrajno oskrbo odda, ko nastopi kakršna koli sprememba, ki vpliva na njeno omejitev samostojnosti in sposobnost skrbeti zase.

Oseba, ki se z odločbo ne strinja, se lahko pritoži na drugostopenjski organ, v tem primeru na Ministrstvo za solidarno prihodnost. V odločbi je natančno napisano v kolikšnem času in kam mora pritožbo vložiti.