Preskoči na glavno vsebino

Center za socialno delo Ljubljana

  • Dalmatinova ulica 2
    1000 Ljubljana
  • E: gp-csd.ljubl@gov.si

Pogosta vprašanja in odgovori

Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev

DENARNA SOCIALNA POMOČ (DSP) IN IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ (IDP)

Kaj potrebujem za podaljšanje denarne socialne pomoči?

Za podaljšanje denarne socialne pomoči potrebujete Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (obrazec 8,45), ki ga lahko kupite v knjigarni (DZS) ali ga natisnete na internetu. K vlogi priložite zadnje tri bančne izpiske prometa na vašem računu (oz. na računu/ih vseh oseb, ki se upoštevajo kot vaši družinski člani) pred mesecem vložitve vloge.

Kdaj podaljšam pravico do DSP?

V mesecu, ko pravica poteče (primer: če pravica poteče 31.5.2020, se vloga odda v mesecu maju).

Kako vložim vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev?

Po pošti ali osebno na krajevno pristojni Enoti CSD.

V katerem primeru nisem upravičen do DSP?

V skladu z 28.členim ZSVarPre

do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti (navajamo nekaj najpomembnejših razlogov):

  • pisnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
  • izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
  • redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov
  • delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani delavca
  • redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil
  • če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja
  • delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:
  • se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,
  • odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,
  • odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,
  • dela ali je zaposlena na črno,
  • ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,
  • odkloni podpis zaposlitvenega načrta; Razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:
  • se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,
  • neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo
  • neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba s statusom študenta, starejša od 26 let, po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;
  • neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;
  • prestajanje zaporne kazni;
  • izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;

Kdaj lahko uveljavljam IDP?

Kadar se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine ne more pokriti.

Kaj je osnovni pogoj za uveljavljanje DSP in IDP?

Državljanstvo RS, stalno bivališče oz. dovoljenje za stalno bivanje ter dejansko prebivanje v RS, priznana mednarodna zaščita vlagatelja in njegovih družinskih članov.

POGREBNINA IN POSMRTNINA

Kakšni so pogoji za uveljavljanje posmrtnine?

  • pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Od 1.6.2018 so upravičenci tudi bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje pokojne osebe.),
  • vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka ali
  • dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja, prav tako se ne upošteva denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in državna štipendija) ne presega zakonsko določenega cenzusa.

Kakšni so pogoji za uveljavljanje pogrebnine?

  • pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti),
  • vlagatelj je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji (račun se mora glasiti na strankino ime),
  • in je bil na dan smrti pokojnika upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, ali
  • dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega višine 617 evrov za samsko osebo oziroma 925 evrov za družino.

Ali sem upravičen do kritja stroškov pogreba v tujini?

Ne. Do pogrebnine je vlagatelj lahko upravičen samo za stroške pogreba v RS oz. za stroške, ki so nastali v RS (npr. stroški ležnine pokojne osebe v okviru izdanega računa pogrebnih storitev enega izmer pogrebnih zavodov v RS).

Kaj je potrebno priložiti k vlogi za pogrebnino?

  1. Originalni račun oz. predračun za pogrebno storitev
  2. Dokazilo o smrti
  3. Bančni izpiski vlagatelja in njegovih družinskih članov za obdobje zadnjih treh mesecev pred mesecem nastanka smrti.

V kolikšnem času lahko vložim vlogo za pogrebnino/posmrtnino?

Vloga se lahko vloži v roku enega leta od datuma smrti pokojne osebe za katero se pravica vlaga.

VARSTVENI DODATEK

Kdo so upravičenci do varstvenega dodatka?

Osebe, ki so trajno nezaposljive z odločbo ZRSZ, osebe, ki so trajno nezmožne za delo z odločbo Zpiz-a, ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb in/ali izpolnjujejo starostni pogoj 63 let ženske, 65 let moški, ter polega izpolnjujejo premoženjske in dohodkovne pogoje, ki so določeni v ZSVarPre.

Katera so dokazila o trajni nezmožnosti za delo?

V postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka se kot oseba, ki je trajno nezmožna za delo, šteje oseba, ki:

  • ima status invalida I. kategorije (odločba pristojne komisije)
  • je invalidsko upokojena
  • ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb ali
  • ima mnenje invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Ali sem upravičen do osnovnega zdravstvenega zavarovanja v kolikor nisem prijavljen v evidenci brezposelnih oseb na ZRSZ?

Da, za pridobitev pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja ni potreben status brezposelne osebe na ZRSZ.

SUBVENCIJA NAJEMNINE

Kdo so upravičenci do subvencije najemnine?

Do subvencije najemnine so lahko upravičeni najemniki tržnih stanovanj, neprofitnih stanovanj in bivalnih enot:

  • državljani RS
  • državljani ostalih članic Evropske unije ob upoštevanju vzajemnosti (Republika Slovaška, Republika Madžarska, Republika Portugalska in Republika Bolgarija)
  • osebe s priznanim statusom upravičenca, ki so bile po Zakonu o tujcih izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, po izbrisu pa so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje, ker je bila ugotovljena upravičenost po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva

Kaj so obvezne priloge k vlogi za uveljavljanje pravice do subvencije najemnine?

  • fotokopija najemne pogodbe, aneks k najemni pogodbi v primeru sprememb
  • potrdilo o zadnji plačani najemnini
  • bančni izpiski vlagatelja in vseh njegovih družinskih članov in ostalih oseb navedenih na najemni pogodbi in sicer za zadnje tri mesece od meseca vložitve vloge.
  • zapisnik o točkovanju stanovanj(za neprofitna stanovanja)

OTROŠKI DODATEK IN SUBVENCIJA VRTCA

Kdo je upravičen do otroškega dodatka?

Do otroškega dodatka je opravičen eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim bivališčem v Republiki Slovenije in tukaj družina tudi dejansko živi in sicer do dopolnjenega 18. leta, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Ali moramo dati novo vlogo za podaljšanje pravice do otroškega dodatka in subvencije vrtca?

Če imate že veljavno pravico vam ni potrebno oddajati nove vloge, pravica bo podaljšana avtomatsko. Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev se odda le, ko pravico uveljavljate.

Upravičenci smo do otroškega dodatka, rodil se nam je nov otrok. Kdaj moramo oddati novo vlogo?

Novo vlogo oddajate v tridesetih dneh od rojstva otroka v tem primeru bo pravica veljala od meseca njegovega rojstva. Sicer se pravica prizna z naslednjim mesecem po vložitvi vloge.

Dobil sem novo odločbo o vračilu določenega sredstva otroškega dodatka. Kako se ta znesek vrne?

Če imate še naprej veljavno pravico do otroškega dodatka, se vam bo po pravnomočnosti odločbe, začel avtomatični poračun dolga. V primeru, da nimate več pravice, pa je znesek potrebno vrniti na račun, ki je naveden na odločbi.

Katere so spremembe, ki jih moram sporočiti glede svojih pravic do otroškega dodatka in subvencije vrtca?

  • sprememba periodičnih dohodkov (izguba, pridobitev dohodka, krajši delovni čas)
  • sprememba upravičencev
  • vpis v vrtec ali izpis
  • vpis oziroma sprememba vzgojno izobraževalnega zavoda

Kdaj je potrebno oddati vlogo za subvencijo vrtca?

V mesecu pred mesecem vstopa otroka v vrtec.

Zamudil sem z oddajo vloge za subvencijo vrtca. Ali moram za 1. mesec plačati polno ceno vrtca?

Skladno z 22. čl. Zakonom o vrtcih lahko vrtec po izdani odločbi izda poračun za 60 dni nazaj.

Ali lahko uveljavljam olajševalne okoliščine pri subvenciji vrtca zaradi odplačevanja stanovanjskega kredita?

Lahko, vendar le v določenih občinah. Preverite ali ima vaša občina stalnega bivališča kakršnekoli olajševalne okoliščine.

Otrok se bo pripisal v vrtec v drugo občino. Ali moramo to spremembo sporočiti?

Ne. Sprememba občine vrtca ni sprememba zaradi katere bi Center za socialno delo odločal ponovno.

SUBVENCIJA MALICE IN KOSILA

Ali je potrebno vložiti vlogo za pridobitev subvencije malice in kosila?

Za pridobitev subvencije vloge ni potrebno vložiti, razen v primeru, ko družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji.

DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

1. Sem mati treh otrok. Najmlajši gre v jeseni v srednjo šolo, srednji v tretji letnik srednje šole, najstarejša pa v prvi letnik fakultete. Starejša dva otroka sta prejemnika državne štipendije. Zanima me ali oddam vlogo za državno štipendijo za naslednje šolsko leto samo za najmlajšega otroka ali za vse tri in kdaj?

Ko gre za prvo uveljavljanje pravice do državne štipendije ali za prehod na višjo stopnjo izobraževanja je še vedno potrebno oddati vlogo. Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem NI potrebno več oddati vloge. Dijaki prvo vlogo vložijo v mesecu avgustu, študenti pa v septembru. Torej v vašem primeru oddate v avgustu vlogo za najmlajšega otroka, v septembru pa za otroka, ki prične v jeseni z obiskovanjem fakultete.

2. Sem študentka prvega letnika fakultete in prejemam državno štipendijo. V naslednjem študijskem letu bi želela uveljavljati dodatek uspeh k državni štipendiji, saj imam povprečno oceno 9,0. Zanima me, kako to uveljavljam, glede na podaljšanje pravice do državne štipendije po uradni dolžnosti?

Če želite uveljavljati dodatek za uspeh na center za socialno delo predložite dokazilo o doseženih ocenah v preteklem študijskem letu (potrdilo o opravljenih izpitih, kopija indeksa, ipd.).

3. Imam sina, ki bo letos začel obiskovati prvi letnik srednje šele v Piranu in bo bival v dijaškem domu. Zanima me, kaj moramo priložiti vlogi za državno štipendijo, za uveljavitev dodatka za bivanje?

K vlogi priložite potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju.

4. Zanima me, kako se določa dodatek za bivanje pri državni štipendiji. Ker se bom odselila na svoje, bom začasno prebivališče imela v Ljubljani v zasebni nastanitvi, stalno prebivališče pa bi imela v Radovljici. Šolam se v Ljubljani. Zanima me, če mi pripada dodatek k štipendiji in koliko ta znaša.

Do dodatka za bivanje ste upravičeni, če imate prijavljeno začasno bivanje v kraju šolanja in če je kraj stalnega bivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km. Strošek najema pa mora znašati najmanj 65 €, kar dokazujete s predloženo fotokopijo najemne pogodbe, iz katere je razvidna višina mesečne najemnine. Dodatek za bivanje znaša 80€.

5. V letošnjem šolskem letu mi žal ne bo uspelo zaključiti drugega letnika. Zaenkrat še ne vem ali bom letnik ponavljal ali pavziral. Ali bom moral štipendijo vrniti?

Državna štipendija bo ne glede na to ali boste letnik ponavljali ali pavzirali eno leto mirovala. Letnik pa morate do konca prihodnjega šolskega leta uspešno zaključiti, drugače bo prišlo do vračila državne štipendije.

6. Prejela sem odločbo z vračilom državne štipendije. Trenutno nisem zaposlena in ne morem vrniti zneska neupravičeno prejete državne štipendije v roku 60 dni. Štipendijo bi začela vračati obročno, ko sem bom zaposlila. Zanima me ali je možno, da se vračilo štipendije začasno odloži in kaj moram za to storiti?

Na center za socialno delo vložite prošnjo za odlog oziroma obročno vračilo državne štipendije. Na osnovi vaše prošnje se sklene dogovor o obročnem vračilu oziroma o odlogu vračila neupravičeno prejete državne štipendije za največ tri leta.

STARŠEVSKO VARSTVO IN DRUŽINSKI PREJEMKI

DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO

Kdo je upravičenec do dodatka za veliko družino?

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini s tremi ali več otroci do starosti 18 oz. največ 26 let, v kolikor imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta.

Kakšni so pogoji za pridobitev pravice do dodatka za veliko družino?

Pogoji za pridobitev dodatka za veliko družino je skupno stalno ali začasno bivanje enega od staršev in otrok v Republiki Sloveniji.

Ali je potrebno oddati vlogo za dodatek za veliko družino?

Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka. Za ostale družine CSD izda odločbo po uradni dolžnosti.

MATERINSKI DOPUST

1. KAKO UVELJAVLJAM PRAVICO DO MATERINSKEGA DOPUSTA IN MATERINSKEGA NADOMESTILA?

Mama na krajevno pristojni enoti (glede na mamino stalno bivanje) odda :

  • vlogo matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obrazec S-1/1, ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote),
  • potrdilo o predvidenem datumu poroda (izda ga ginekolog, dovolj je tudi prva in peta stran materinske knjižice).

2. KDAJ UVELJAVLJAM PRAVICO DO MATERINSKEGA DOPUSTA IN MATERINSKEGA NADOMESTILA?

Najprej 60 dni in najkasneje 30 dni pred predvidenim datumom poroda.

3. KDAJ NASTOPIM MATERINSKI DOPUST IN KOLIKO DNI TRAJA?

Materinski dopust nastopite 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni.

4. POGOJ ZA UPRAVIČENOST DO MATERINSKEGA DOPUSTA ALI NADOMESTILA?

Zavarovanje za primer starševskega varstva dan pred nastopom materinskega dopusta (ste zaposleni, imate odprt s.p. ali ste prejemnik denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje).

5. KAKO SE IZRAČUNA MATERINSKO NADOMESTILO?

Osnova za materinsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge za dopust (primer: vloga vložena v septembru 2020, upoštevajo se izplačane plače od julij 2019 do junij 2020). Center za socialno delo sam pridobi podatke o osnovi od Finančne uprave.

STARŠEVSKI DOPUST

1. KAKO UVELJAVLJAM PRAVICO DO STARŠEVSKEGA DOPUSTA IN STARŠEVSKEGA NADOMESTILA?

Pravico uveljavljate na krajevno pristojni enoti (glede na mamino stalno bivanje) hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta :

  • mama z vlogo matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obrazec S-1/1, ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote),
  • oče (pod določenimi pogoji tudi druge osebe) z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev (obrazec S1 3, ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote)
  • če si starša starševski dopust delita, se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta (priloga S-2-dogovor o izrabi starševskega dopusta ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote).

2. KOLIKO DNI TRAJA STARŠEVSKI DOPUST?

Mati lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega

3. V KATERIH PRIMERIH SE DOPUST PODALJŠA?

Starševski dopust se lahko podaljša:

  • ob rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni,
  • ob rojstvu več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni,
  • ob rojstvu nedonošenčka – za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni,
  • ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije),
  • ob rojstvu otroka, če starša varujeta in vzgajata najmanj še dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

4. KAKO SE IZRAČUNA STARŠEVSKO NADOMESTILO?

Osnova za starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.

STARŠEVSKI DODATEK

1. Če sem nezaposlena/dijakinja študentka in noseča-mi kaj pripada?

Starševski dodatek, ki je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih 2. prejemkih (ZSDP-1).

3. Koliko časa lahko koristim starševski dodatek?

Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka, in sicer:

  • če imata mati in otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in
  • če mati in otrok dejansko živita v Republiki Sloveniji.

4. Ali si starševski dodatek lahko deliva z očetom otroka?

Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

  • zapusti otroka,
  • trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka (na podlagi mnenja zdravnika),
  • umre.

V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star v času pridobitve pravice do starševskega dodatka s strani očeta in za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno in pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.

Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.

Pravice do starševskega dodatka nima:

  • oče, mati ali druga oseba, ki prejema:
    • nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih,
    • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
    • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok;
  • otrokova mati ali oče, katere/ga zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema:
    • nadomestilo za nego in varstvo otroka,
    • plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
    • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,
    • delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka.

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Starševski dodatek se podaljša:

  • za 90 dni ob rojstvu dvojčkov;
  • za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu več hkrati živorojenih otrok;
  • za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
  • za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo ob predložitvi zdravstvene dokumentacije otroka);
  • za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
  • za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
  • za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.

Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Ne glede na to ima mati, oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico do starševskega dodatka v obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in še dodatnih deset dni po smrti otroka. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

5. Koliko znaša starševski dodatek?

Starševski dodatek znaša 258,09 EUR mesečno (neto znesek).

Za otroke rojene po 1.1.2021 se bo le ta povišal na 402 EUR mesečno.

6. Kako in kje lahko uveljavljam SD?

Pravico uveljavlja mati pod zgoraj navedenimi pogoji, pa tudi oče oziroma druga oseba pri tistem centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče.

7. Kdaj moram vložiti vlogo?

Mati uveljavlja pravico:

  • 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka,
  • če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge.

Oče uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog za pridobitev pravice.   Druga oseba uveljavlja pravico kadarkoli do 365 dni starosti otroka.

POMOČ OB ROJSTVU OTROKA

1. kaj je pomoč ob rojstvu otroka?

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.  Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

2. Koliko znaša pomoč ob rojstvu otroka?

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 286,72 EUR, ne glede na materialni položaj družine.

Za otroke rojene po 1.1.2021 bo pomoč ob rojstvu otroka znašal 350 EUR.

3. Kje lahko pravico uveljavljam?

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka.

4. Kdaj lahko uveljavljam pravico?

Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

5. Kako uveljavljam pravico?

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

6. Če pričakujem dvojčke ali več otrok, kako je s to pravico potem?

Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok. Znesek se podvoji, potroji,…

OČETOVSKI DOPUST IN NADOMESTILO

Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni, za katere država zagotavlja očetovsko nadomestilo.

Oče izrabi najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka, v polni ali delni odsotnosti, do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka, preostanek do 30 dni, v polni ali delni odsotnosti, pa kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Če oče izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.

Oče lahko v celoti koristi 30 dni očetovskega dopusta.

Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se podaljša tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.

Do očetovskega dopusta je upravičen oče otroka. Ne glede na to lahko očetovski dopust, če ga oče ne izrabi, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

  • druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
  • zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo, kjer ima mati prijavljeno stalno/začasno prebivališče.

Očetovski dopust se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje na dan nastopa očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge.

Očetovski dopust se uveljavlja z vlogo (Obrazec S1/2).

Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta.

Osnova za očetovsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge. Primer: otrok se je rodil septembra 2020, oče je oddal vlogo za koriščenje očetovskega dopusta 10.10.2020; v osnovo za izračun se šteje zadnja plača, izplačana v avgustu 2020 za julij 2020.

KDO JE UPRAVIČEN DO NADOMESTILA V ČASU ODMORA ZA DOJENJE?

Mati, zaposlena za polni delovni čas in sicer do 18. meseca starosti otroka, za eno uro dnevno.

KJE in KAKO UVELJAVLJAM PRAVICO DO NADOMESTILA V ČASU ODMORA ZA DOJENJE?

Pravico uveljavljate pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

K vlogi (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/druzina/Obrazec-S4-1.pdf) je potrebno priložiti tudi potrdilo specialista pediatra.

KRAJŠI DELOVNI ČAS ZARADI STARŠEVSTVA

1. KDO IMA PRAVICO DO DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM ZARADI STARŠEVSTVA IN DO KDAJ?

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

  • eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, do dopolnjenega tretjega leta otroka,
  • eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka največ do 18. leta starosti otroka
  • eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev

2. KAJ POTREBUJEM ZA UVELJAVITEV PRAVICE?

Za uveljavljanje pravice je potrebno izpolniti obrazec Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Vlogi je potrebno priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.

Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta.

3. OD KDAJ SE PRIZNA PRAVICA?

Pravica se prizna z dnem, ko začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega, če ste pravico uveljavljali najkasneje 30 dni po sklenitvi pogodbe s krajšim delovnim časom zaradi starševstva pri svojem delodajalcu. Če pravice ne uveljavljate v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve vloge.

4. KAM ODDAM VLOGO ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE?

Izpolnjen obrazec pošljete Centru za socialno delo, na območju katerega imate stalno prebivališče.

DODATEK ZA NEGO OTROKA

1. Kaj je dodatek za nego otroka ?

Dodatek za nego otroka, je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka je 102,40 eur. Višji dodatek za nego otroka je 204,80 eur.

DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK

2. Kaj je delno plačilo za izgubljeni dohodek (DPID)?

Delno plačilo za izgubljen dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Tudi v primeru dveh otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju. π Mesečna višina je 734,15 eur, bruto. π Krajši delovni čas/sorazmerni del DPID!

POSTOPKI UVELJAVLJANJA PRAVIC:

  • Pravica do DNO in DPID se uveljavlja pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.
  • Odloča zdravniška komisija Pediatrična klinika Ljubljana, CIRIUS Kamnik
  • O pritožbah zoper odločbe CSD odloča zdravniška komisija 2. stopnje oz. ministrstvo.
  • Pritožba na odločbo ne zadrži izvršitve odločbe
  • V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

3. Kdo so upravičenci?

  1. Otroci z motnjami v duševnem razvoju
  2. Gibalno ovirani otroci
  3. Slepi in slabovidni otroci
  4. Gluhi in naglušni
  5. Dolgotrajno hudo bolni otroci (po pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic Ur. list št. 89/2014)
  6. Otroci z več motnjami

PLAČILO PRISPEVKOV V PRIMERU ŠTIRIH ALI VEČ OTROK

1. KDO JE UPRAVIČEN?

Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo.

2. KDAJ IN KAKO UVELJAVLJAM PRAVICO?

Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj z Obrazcem S-3/2, najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V tem primeru se pravica prizna z naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok z dnem vložitve vloge. V primeru odpovedi o zaposlitvi je treba vlogi priložiti tudi kopijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

3. KAJ PRAVICA OBSEGA ?

V času trajanja pravice se upravičencu plačujejo prispevki za socialno varnost od višine minimalne plače. Center upravičenca prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M (urejeno ima obvezno zdravstveno zavarovanja in teče pokojninska doba).

V primeru prenehanja pravice upravičenec lahko uveljavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.

4. KOLIKO ČASA PRAVICA PRIPADA?

Pravica lahko traja najdlje do konca 1.razreda osnovne šole najmlajšega otroka, ob pogoju, da starejši otroci še niso dopolnili 18 let. V primeru zaposlitve katerega izmed otrok, na podlagi katerih upravičenec uveljavlja pravico ali zaposlitve upravičenca samega, pravica preneha z dnem zaposlitve.

Varstvo otrok in družine

Predhodno svetovanje

Kakšen je postopek razveze zakonske zveze?

Zakonca se pred vložitvijo tožbe ali predloga za sporazumno razvezo udeležita predhodnega svetovanja na centru za socialno delo, razen če nimata skupnih otrok, če je eden od zakoncev nerazsoden, ima neznano prebivališče ali je pogrešan ter kadar en ali oba živita v tujini.

Kaj je namen predhodnega svetovanja?

Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je njuna zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna ali pa še obstaja možnost za ohranitev njune zveze. Seznanjena sta s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družino, ter poučena o možnostih za rešitev problema, o zaupanju v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok. Če se zakonca nista sporazumela sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec.

Kako strokovni delavec pomaga staršema pri sklenitvi sporazuma s katerim dogovorita odprta vprašanja ob razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti?

V kolikor starša želita jima lahko strokovni delavec pomaga skupaj z njima poiskati optimalne rešitve glede vprašanja vzgoje in varstva skupnih otrok, določitve višine preživnine ter urediti stike med otrokom in staršem. Staršema pomaga, da dogovorita, kje in kako bo otrok živel po razvezi oziroma razpadu zunajzakonske skupnosti.

Cilj pomoči je sklenitev sporazumnega dogovora o varstvu in vzgoji skupnih otrok, višini preživnine in obsegu ter načinu izvajanja stikov. Starša sklenjeni sporazum potrdita na sodišču.

Kdo se lahko udeleži postopka predhodnega svetovanja?

Predhodnega svetovanja se udeležita tudi starša, preden sodišču predlagata naj odloči o varstvi in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih z njima ali z drugimi osebami ali o vprašanju izvajanja starševske skrbi. Predhodnega svetovanja se ne udeležita, če je eden od staršev nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Namen predhodnega svetovanja je starša opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in z možnostjo mediacije. Če se sama nista sporazumela, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec. V primeru, da strokovni delavec oceni, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, s svojo oceno seznani starša.

Predhodno svetovanje poteka tudi pri določitvi stikov otroka z drugo osebo.

Kako poteka postopek predhodnega svetovanja?

Center za socialno delo po prejemu predloga zakonca oz. starša povabi na predhodno svetovanje. Predhodno svetovanje poteka osebno in brez pooblaščencev. O poteku, ugotovitvah in dogovorih predhodnega svetovanja strokovni delavec sestavi zapisnik, v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek. Vsaka od strank prejme en izvod zapisnika, en izvod pa obdrži center za socialno delo.

Predlog za vključitev v predhodno svetovanje

Ali je udeležba na predhodnem svetovanju nujna?

Predhodno svetovanje se izvede pred vložitvijo predloga pri pristojnem sodišču. Udeležba je nujna za predlagatelja, ki želi podati predlog na sodišče, v primeru sporazumnega predloga je udeležba nujna za oba predlagatelja.

Strokovno svetovanje paru

Ali na centru lahko pomagate paru, ki v času razhoda ugotovi, da želi ohraniti zakonsko zvezo/ partnerski odnos?

Seveda. V kolikor zakonska/zunajzakonska partnerja ugotovita, da obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze/zunajzakonske skupnosti imata možnost prostovoljne udeležbe na strokovnem svetovanju. S strokovnim svetovanjem, ki se izvaja individualno ali v skupini, se paru pomaga rešiti težave, s katerimi se soočata, in izboljšati njun odnos. Udeležba na strokovnem svetovanju je za udeležence brezplačna. Svetovanje se izvaja na krajevno pristojni enoti centra za socialno delo.

Družinska mediacija

Kaj je mediacija?

Mediacija je postopek, v katerem nevtralna oseba – mediator, z dogovarjanjem in pogajanji pomaga pri iskanju sporazumne rešitve spora ali težave:

  • med partnerjema / zakoncema,
  • otroci in starši,
  • med sorodniki,
  • v medgeneracijskih sporih
  • v drugih sporih. Bistvo postopka je oblikovanje sporazumne rešitve spora, ki bi v največji možni meri ustrezala interesom vseh udeleženih.

Kako se vključim v mediacijo pri Centru za socialno delo?

Postopek mediacije na Centru za socialno delo predlagate tako, da izpolnite obrazec SOGLASJE ZA MEDIACIJO, v katerem navedete:

  • svoje kontaktne podatke
  • kontaktne podatke drugih oseb, za katere želite, da bi sodelovale v mediaciji
  • kratek opis spora, ki ga želite rešiti v mediaciji.

Ali je mediacija obvezna?

Ne. Udeležba in sodelovanje v postopku sta prostovoljna.

Kako poteka postopek mediacije?

Ko vsi sodelujoči podajo soglasje za udeležbo v mediaciji, mediator povabi stranke k podpisu dogovora o mediaciji. Po podpisu dogovora mediator kratko predstavi postopek in namen mediacije. Udeleženci predstavijo svoje videnje spora. Mediator v nadaljevanju povzema vprašanja in predloge udeležencev ter jih usmerja k dogovorni rešitvi. Mediacija se lahko zaključi s sporazumom, ki ga podpišejo vsi udeleženi v procesu. Če sporazum ni dosežen, mediator povzame opredeljena vprašanja in dosežen napredek ter zaključi proces.

Več informacij o postopku lahko pridobite na:

Ali lahko v mediaciji sodeluje otrok?

Pri vprašanjih, ki so povezana z otrokom, lahko v mediaciji sodeluje tudi otrok. Odločitev ali bo v mediacijo povabil tudi otroka, sprejme mediator v konkretni zadevi in je odvisna predvsem od narave spora, starosti in zrelosti otroka ter njegove sposobnosti, da samostojno izrazi svoje mnenje.

Ali je mediacija plačljiva?

Mediacija na centru za socialno delo je brezplačna v sporih iz razmerjih do otrok, v vseh ostalih sporih pa je plačljiva. Veljavna tarifa za izvajanje mediacije je priloga Pravilnika o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku in je objavljena na: https://www.gov.si/teme/mediacija-v-druzinskih-sporih/

Kateri spori se lahko rešujejo v mediaciji pri centru za socialno delo?

Mediacija pri centru za socialno delo je prvenstveno namenjena reševanju družinskih in zakonskih sporov, dopustna pa je tudi v drugih sporih.

Ali se lahko mediacije udeležim z odvetnikom?

Da, vendar je za uspešno izvedbo mediacije bistvena ravno osebna udeležba stranke, ker sami najbolje poznate svoje interese, ki jih želite uveljaviti v postopku.

Kdo izvaja mediacijo pri centru za socialno delo?

Mediacijo pri centru za socialno delo izvajajo posebej usposobljeni strokovni delavci centra, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnemu za družino. Seznam mediatorjev je objavljen na: https://www.gov.si/teme/mediacija-v-druzinskih-sporih/

Ali moram ostale udeležence v mediacijo povabiti sam?

Ne. Ko izpolnite obrazec SOGLASJE ZA MEDIACIJO morate v njem navesti tudi kontaktne podatke oseb, za katere želite, da sodelujejo v mediaciji. Te osebe bo nato preko kontaktnih podatkov, ki ste jih posredovali, v mediacijo povabil skrbnik mediacij na centru za socialno delo.

Pomoč staršem pri sklenitvi sporazuma o izvajanju starševske skrbi

Kdo od staršev izvaja starševsko skrb?

Starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja.

Kam se po pomoč lahko obrneta starša v kolikor glede izvajanja starševske skrbi nista sporazumna?

Če se starša sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo v postopku predhodnega svetovanja, na njuno željo pa tudi mediatorji.

Kaj če se starša ne uspeta sporazumeti?

Če se starša ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku.

Kako je v primeru, ko starša ne živita skupaj?

Kadar starša ne živita skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Pomoč staršem pri sklenitvi sporazumov

Kako center za socialno delo pomaga staršema pri sklenitvi sporazuma s katerimi dogovorita odprta vprašanja ob razvezi zakonske zveze ali ob razpadu zunajzakonske skupnosti?

Center za socialno delo v postopku predhodnega svetovanja staršema pomaga rešiti vprašanje vzgoje in varstva skupnih otrok, dogovoriti višino preživnine ter urediti stike med otrokom in staršem. Strokovni delavec staršema pomaga pri sklenitvi dogovora med njima o tem, kje in kako bo otrok živel po razvezi oziroma razpadu zunajzakonske skupnosti. Starša se lahko z namenom sklenitve sporazuma vključita v družinsko mediacijo. Cilj pomoči je sklenitev sporazumnega dogovora o varstvu in vzgoji skupnih otrok, višini preživnine in obsegu ter načinu izvajanja stikov.

Obvestila o uskladitvi preživnin

Kako se usklajuje preživnina?

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ali o uskladitvi preživnine prejmem obvestilo?

Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oz. z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

Sprememba osebnega imena mladoletni osebi

Kakšen je postopek spremembe osebnega imena otroku?

Mladoletni osebi se lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev.

Kakšen je postopek za spremembo osebnega imena mld. otroka, če se starša otroka o tem ne moreta sporazumeti?

V primeru, da se starša ne moreta sporazumeti glede spremembe osebnega imena otroka, jima pri tem pomaga center za socialno delo, na predlog enega od staršev oz. na željo staršev, mediator.

Na podlagi prejetega predloga strokovni delavec povabi na razgovor oba starša. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med staršema odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o otrokovem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristih otroka.

Priznanje očetovstva

Kdo velja za očeta otroka?

Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. Oče otroka ne poda posebnega priznanja.

Kako urejati očetovstvo, kadar otrok ni rojen v zakonski zvezi?

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi velja moški, ki prizna očetovstvo ali se le to ugotovi s sodno odločbo. Očetovstvo lahko prizna pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Kadar mati na centru za socialno delo poda izjavo, kdo je otrokov oče, pristojni center pozove to osebo, da prizna očetovstvo. Z izjavo očeta se mora mati strinjati. V kolikor se ne strinjata, je potrebno začeti postopek za ugotovitev očetovstva na sodišču.

Spregled mladoletnosti in poroka

Ali lahko zakonsko zvezo sklene oseba, ki je mladoletna?

Sodišče lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic ter obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Naloga centra za socialno delo je, da na zaprosilo sodišča pripravi mnenje.

Pridobitev popolne poslovne sposobnosti otroka, ki je postal roditelj

Kako pridobi popolno poslovno sposobnost otrok, ki je postal roditelj?

Postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti se začne na predlog otroka, ki je postal roditelj, ali z njegovim soglasjem na predlog centra za socialno delo.

Mnenje sodišču v sodnih postopkih za varstvo koristi otroka

Kaj je namen mnenja, ki ga izdela center za socialno delo v sodnih postopkih?

Center za socialno delo sodišču z izdelavo mnenja nudi pomoč pri sprejemanju odločitev glede koristi otrok v postopkih o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku.

Kdo lahko centru predlaga izdelavo mnenja?

Center izdela mnenje na podlagi zaprosila sodišča.

Kaj center upošteva pri izdelavi mnenja?

Center pri izdelavi mnenja družino vedno obravnava celostno, kar pomeni da upošteva celotno družinsko situacijo, opravi pogovor z obema staršema oziroma s sorodniki, ki so ključni v sodnem postopku.

Ali strokovni delavec pri izdelavi mnenja opravi razgovor z otrokom?

Da, v kolikor sodišče v zaprosilu za poročilo in izdelavo mnenja centru za socialno delo naloži, da opravi razgovor z otrokom.

Zakaj je pogovor z otrokom pomemben?

Otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, je potrebno na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje in tudi s pravico, da svojega mnenja ne izrazi. Kadar otrok želi izraziti svoje mnenje, lahko to stori na centru za socialno delo, ali v razgovoru z zagovornikom otroka, ali glede na starost in druge okoliščine na neformalnem razgovoru s sodnikom v sodelovanju s strokovno usposobljeno osebo. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere ali zagovornik otrok, če mu je dodeljen v skladu z zakonom, ki ureja varuha človekovih pravic.

Otroka, ki je star 15 let je potrebno seznaniti z njegovim procesnimi pravicami.

Ali se imajo starši možnost seznaniti z mnenjem centra?

Seveda. Strokovni delavec starša seznani z mnenjem osebno ali pa ga posreduje po pošti.

Ukrepi za varstvo koristi otroka

Kdaj država z ukrepi poseže v varstvo koristi otroka?

Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo, ali je ne izvajajo v korist otroka.

Kakšni so ukrepi za varstvo koristi otroka?

Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

Kdo izreka ukrepe?

Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Center za socialno delo je lahko predlagatelj ukrepa, udeleženec v postopkih na sodišču in sodišču poda svoje mnenje. Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja center izdela načrt pomoči družini in otroku. Po izreku ukrepa sodeluje z družino, ji nudi pomoč ter spremlja izvajaje načrta pomoči družini in otroku.

Kakšen ukrep izreče sodišče?

Sodišče izreče ukrep s katerim so starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka, prav tako vedno izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je z drugim ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

Posvojitve

Kaj je posvojitev?

Posvojitev je posebna oblika varstva otrokove koristi, ki ga ustava zagotavlja otrokom, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe. S posvojitvijo nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki.

Kdo lahko posvoji otroka?

  • posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od otroka; izjemoma se lahko dovoli posvojitev tudi osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, če je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist;
  • zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja;
  • izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist;
  • posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre;
  • skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje;
  • posvojitelj ne more biti oseba:
    • ki ji je odvzeta starševska skrb;
    • ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb;
    • ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
    • ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
    • za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo otroka;
    • ki ne daje jamstva, da bo izvajala starševsko skrb v korist otroka;
    • ki ni poslovno sposobna, ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.

Katere pogoje za posvojitev mora izpolnjevati otrok?

V posvojitev se sme dati samo otrok, katerega starši so po otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo (CSD) ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. Privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje, ni potrebna.

V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče ter otrok, ki nima živih staršev.

Kdo odloča o posvojitvi?

Postopek posvojitve sestavljata postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve in postopek odločanja o posvojitvi. Postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev poteka na CSD, postopek odločanja o posvojitvi pa na sodišču.

Kako se začne postopek za posvojitev in katera dokazila je potrebno priložiti?

Postopek za posvojitev začne CSD na predlog kandidata za posvojitev ali po uradni dolžnosti. Nekatera dokazila, ki so potrebna v postopku posvojitve priskrbi CSD po uradni dolžnosti, druga pa mora priložiti vlagatelj (življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, zaposlitvi, dohodkih, izobrazbi, lastninski list ipd.). Priporočamo, da pred oddajo vloge kontaktirate s pristojnim CSD, kjer boste prejeli konkretne informacije glede prilog, ki jih je potrebno dodati vlogi.

Kako poteka postopek za ugotavljanje pogojev za posvojitev?

Zakonca ali zunajzakonska partnerja ali posameznik pri krajevno pristojnemu CSD vložijo pisno prijavo, s katero izrazijo željo za posvojitev.

CSD preveri izpolnjenost formalnih pogojev, motive za posvojitev in druge okoliščine, pomembne za posvojitev ter na podlagi ugotovitev pripravi strokovno mnenje:

  • v kolikor iz strokovnega mnenja izhaja, da sta prijavitelja oziroma je prijavitelj primeren, pridobi/ta status kandidata za posvojitev in CSD ga/ju vpiše v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelje. Sledi sklenitev dogovora s CSD o pripravi za posvojitev;
  • v kolikor iz strokovnega mnenja izhaja, da prijavitelja oz. prijavitelj ni primeren za posvojitelja, mu/jima CSD izda odločbo, s katero mu/jima ne dodeli statusa kandidata za posvojitelja. Zoper odločbo je možna pritožba na MDDSZ.

Koliko časa traja postopek ugotavljanja primernosti kandidata za posvojitev?

Ugotavljanje primernosti ne sme trajati dlje kakor eno leto od dneva vložitve prijave.

Kakšna je vloga CSD v postopku posvojitve?

CSD vodi postopke ugotavljanja primernosti kandidatov za posvojitev in na sodišču nastopa kot predlagatelj posvojitve za konkretnega otroka. Med vsemi kandidati za posvojitev izbere najprimernejšega za določenega otroka in poda predlog za posvojitev na sodišče. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in je posvojitev v korist otroka, izda odločbo o posvojitvi. Če ugotovi, da pogoji za posvojitev niso izpolnjeni ali da ta ne bi bila v korist otroka, predlog zavrne.

Ali CSD izvaja pripravo kandidatov na posvojitev?

CSD poleg ugotavljanja izpolnjevanja formalnih pogojev za posvojitelja izvaja tudi pripravo kandidatov na posvojitev otroka, ki je del ocene o ustreznosti kandidatov za posvojitev.

Kakšen status ima otrok po posvojitvi?

S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Posvojitve se ne more razvezati, posvojitelji se po posvojitvi v matični register vpišejo kot otrokovi starši.

Kako poteka postopek posvojitve otroka iz tujine?

Ne glede na to, ali želijo pari oziroma posamezniki posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na CSD z vlogo. CSD oceni možnosti in primernost za posvojitev ter na podlagi teh ugotovitev oblikuje strokovno mnenje, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine.

Kako lahko posvojim otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja?

Pri postopku za enostransko posvojitev, to je v primeru, če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih staršev, predlagatelj sam poda vlogo na sodišče in predhodni postopek pri CSD ni potreben. Sodišče odloča v nepravdnem postopku in pri tem upošteva mnenje CSD.

Rejništvo

Kako postanem rejnica, rejnik?

Rejnica, rejnik postanete s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti. Trenutna zakonodaja določa dva različna postopka za pridobitev omenjenega dovoljenja – redni postopek in krajši postopek.

Redni postopek pridobitve dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti

Postopek se začne na krajevno pristojnem centru za socialno delo (CSD), kjer oseba, ki želi opravljati rejniško dejavnost, poda vlogo na predpisanem obrazcu. CSD najprej ugotovi izpolnjevanje formalnih pogojev v skladu z veljavno zakonodajo, nato pa pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri slednjem CSD preveri motive odločitve za izvajanje rejniške dejavnosti in upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka. CSD v postopku poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila, mnenja oziroma priporočila drugih institucij.
CSD vlogo in oceno posameznega kandidata posreduje na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah. Do vlog se opredeli Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti pri MDDSZ. Komisija odloča neodvisno od mnenja CSD. Vsi kandidati, ki jih komisija prepozna kot ustrezne, so napoteni na usposabljanje. Po zaključenem usposabljanju MDDSZ izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

Krajši postopek pridobitve dovoljenja

Tako imenovani krajši postopek je možen v postopku pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za sorodnika otroka oziroma za drugo osebo, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in se ugotovi, da bi bila namestitev k tej osebi v otrokovo korist. Če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo ugotovi, da bi bila namestitev otroka v rejništvo k sorodniku oziroma k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik, v otrokovo največjo korist, sorodnika oziroma tretjo osebo imenuje za rejnico, rejnika v sodbi. Pogoj je, da se sorodnik oziroma oseba s tem strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki jih določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti.
Izvršljiv akt sodišča o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, vendar le za čas trajanja namestitve za določenega otroka oz. kot je odločilo sodišče. Za otrokove sorodnike se štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat ali sestra.

Kje dobim vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti?

Vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti (priloga 3: Obrazec R-1 Pravilnika o pogojih in postopkih za opravljanje rejniške dejavnosti) lahko prejmete na pristojnem CSD, ali ga natisnete na naslednji povezavi: Priloga 3: Obrazec R-1 – Vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.

Priporočamo, da pred oddajo vloge kontaktirate s pristojnim CSD, ki vam bo podal konkretne informacije glede prilog, ki jih je potrebno priložiti vlogi.

Kakšni so formalni pogoji za opravljanje rejništva?

Za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti morate izpolnjevati naslednje pogoje:

  • stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
  • zaključena vsaj poklicna oziroma strokovna izobrazba,
  • polnoletnost.

Rejnica, rejnik ne more biti oseba, ki:

  • ji je odvzeta starševska skrb,
  • živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
  • ni poslovno sposobna,
  • je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
  • živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

Kako postanem poklicni rejnica, rejnik?

Rejnica, rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, če izpolnjuje naslednje pogoje:

  • ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;
  • ni v delovnem razmerju za polni delovni čas;
  • ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • ni upokojen;
  • ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • izpolnjuje normativ - to pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan.

Rejnici, rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Katere so obveznosti, naloge in pravice rejnice, rejnika?

Obveznosti, naloge in pravice rejnice, rejnika so določene v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), in sicer:

  • sebe in družino pripravi na otrokov prihod;
  • prizadeva si za otrokovo čim hitrejšo prilagoditev v novem domu;
  • otroka primerno neguje, vzgaja, mu nudi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev, šolske in osebne potrebščine, primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge potrebne pripomočke manjše vrednosti;
  • skrbi za krepitev in ohranjanje otrokovega zdravja;
  • sprejema odločitve, povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem;
  • skrbi za otrokov pravilen odnos do učenja in dela ter za privzgojo delovnih navad;
  • skrbi za razvijanje in oblikovanje otrokove pozitivne samopodobe;
  • zastopa otroka v upravnih postopkih;
  • omogoča in spodbuja stike med otrokom in starši, razen v posebnih primerih;
  • v zadnji fazi rejništva pripravlja otroka na odhod iz rejniške družine;
  • kontinuirano sodeluje s pristojnim CSD;
  • udeležuje se rednih usposabljanj.

Katera zakonodaja ureja področje rejništva?

Priporočena literatura za področje rejništva

Povezave do aktualne krovne zakonodaje na področju rejništva v Republiki Sloveniji so naslednje:

  • Alberto Avgustinčič: Vonj pečenih jabolk
  • Neira Mikič: Nedosegljive sanje v sistemu rejništva in ustanov
  • Olga Pega Kunstelj: 1+2=4 Rejenka
  • Ivan Sivec: Pege na soncu
  • Dave Pelzer: Pravica do mladosti
  • Sussana Tamaro: Pojdi kamor te vodi srce
  • Knjiga za otroke: Jana Martinšek, Katarina Kesič Dimic: Zojina rešitev

Pravice iz invalidskega varstva