Zakon o dolgotrajni oskrbi (Ur. l. RS 84/2023, v nadaljevanju: ZDOsk-1) predvideva postopno uveljavljanje pravic in sicer:
- 01.01.2024 - Oskrbovalec družinskega člana,
- 01.01.2025 - Delovanje vstopne točke na CSD v celoti,
- 01.07.2025 - Dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo,
- 01.12.2025 - Dolgotrajna oskrba v instituciji, denarni prejemek, nadomestna oskrba v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana.
Dolgotrajna oskrba predstavlja sistem ukrepov, storitev in aktivnosti namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
DOLGOTRAJNA OSKRBA NA DOMU
Dolgotrajna oskrba na domu je pravica v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja na domu uporabnika; uporabnik na svojem lastnem domu prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila. Obseg neposrednega izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na domu je določen v urah:
- za 1. kategorijo 20 ur mesečno,
- za 2. kategorijo 40 ur mesečno,
- za 3. kategorijo 60 ur mesečno,
- za 4. kategorijo 80 ur mesečno,
- za 5. kategorijo 110 ur mesečno.
Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti, in do storitev e-oskrbe.
Storitve v okviru pripadajočih pravic
Znotraj ur, navedenih zgoraj, upravičenec lahko prejema naslednje storitve:
Pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih
Pomoč pri:
- prehranjevanju in pitju,
- osebni higieni,
- oblačenju in slačenju,
- izločanju in odvajanju,
- gibanju,
- pripravi na spanje in počitek,
- druga osnovna dnevna opravila.
Pomoči pri podpornih dnevnih opravilih
Pomoč pri:
- gospodinjskih opravilih,
- nakupu živil in življenjskih potrebščin,
- prinašanju, pripravi in postrežbi obrokov,
- spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe,
- druga podporna dnevna opravila.
Zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila
Storitve zdravstvene nege so:
- spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov,
- spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika,
- pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil,
- preprečevanje razjed zaradi pritiska,
- druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
Oseba, ki je upravičena do dolgotrajne oskrbe, je upravičena tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter do e-oskrbe. Izjema so upravičenci, ki bodo storitve prejemali v instituciji.
DODATNE STORITVE
E-oskrba
E-oskrba je storitev elektronske oskrbe na daljavo, ki zagotavlja stalno povezavo z asistenčnim centrom in medicinskim osebjem, ki so z vrsto pametnih tehnologijo 24 ur na dan povezane s dostopnimi storitvami. Uporabnikom omogoča samostojno in bolj neodvisno bivanje na svojem domu, njegovim svojcem pa stalen stik s uporabnikom in občutek varnosti.
Pravica do storitev e-oskrbe se mesečno sofinancira v višini 0,80 evra dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe od 1. januarja 2028 (oziroma v višini 31 evrov do 31. decembra 2027). Uporabniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva.
Za osebe, stare 80 let ali več, je storitev E-oskrbe samostojna pravica, za katero se na pristojni center za socialno delo odda Vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe. K tej vlogi je potrebno priložiti mnenje osebnega zdravnika ali patronažne službe ali pa mnenje izda center za socialno delo, če se zoper vlagatelja že vodijo kakršnikoli drugi postopki v okviru centra za socialno delo.
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti
Namenjene so preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca in zmanjševanju potreb po pomoči. Storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi, med drugim zajemajo storitve psihosocialne podpore, post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.
Število ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je odvisno od kategorije, ki upravičencu pripada na podlagi opravljene ocene upravičenosti.
- za 1. kategorijo 12 ur letno,
- za 2. kategorijo 24 ur letno,
- za 3. kategorijo 48 ur letno,
- za 4. kategorijo 30 ur letno,
- za 5. kategorijo 24 ur letno.
OSKRBOVALEC DRUŽINSKEGA ČLANA
Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik iz 4. in 5. kategorije dolgotrajne oskrbe ter izpolnjuje naslednje pogoje:
- je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana,
- je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno bivališče na istem naslovu kot upravičenec ter tam tudi dejansko prebiva,
- iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje,
- ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena ZDOsk-1 oziroma ga opravi najpozneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.
Pravice oskrbovalca družinskega člana:
- delno plačilo za izgubljeni dohodek (1,2 kratnik minimalne plače oz. 1,8 kratnik v primeru, da je oskrbovalec sočasno dvema upravičencema),
- vključitev v obvezna zavarovanja,
- načrtovana odsotnost 21 dni (nadomestna oskrba za uporabnika - od 1.12.2025),
- usposabljanje. Kandidat za oskrbovalca družinskega člana mora, preden začne opravljati predvidene naloge, zapustiti trg dela. Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima prebiva na istem naslovu. Vloge za oskrbovalca družinskega člana lahko uporabniki vložijo na CSD Ljubljana oziroma najbližji enoti CSD. K vlogi priložijo kopijo zdravstvene dokumentacije, s katero razpolagajo (odpustno pismo, ambulantni izvid, izvid specialista,….) in iz katere je razvidno zadnje zdravstveno stanje upravičenca. CSD po uradni dolžnosti zaprosi za mnenje invalidsko komisijo ZPIZ o upravičenosti vlagatelja do oskrbovalca družinskega člana in o psihofizični sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana. Po prejemu mnenja invalidske komisije ZPIZ-a, CSD izda odločbo. Oskrbovalec družinskega člana prične z opravljanjem nalog z dnem sklenitve načrta in mesečno poroča o opravljanju dolgotrajne oskrbe.
POGOJI ZA UPRAVIČENOST DO DOLGOTRAJNE OSKRBE
- Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo,
- stalno ali začasno bivanje v Republiki Sloveniji,
- uvrstitev v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe na podlagi ocenjevalne lestvice ali zdravniškega izvida,
- ne prejemanje primerljivih pravic (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo, osebna asistenca; razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco določa izjeme).
INFORMACIJE O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost je vzpostavljen kontaktni center za dolgotrajno oskrbo - tel. št. 114, kjer so na voljo ažurne, verodostojne in celovite informacije o dolgotrajni oskrbi. Vse potrebne informacije lahko dobite tudi na elektronskem naslov: gp.msp@gov.si, s pripisom za kontaktni center za dolgotrajno oskrbo oziroma na spletni strani www.gov.si pod razdelek Uveljavljanje dolgotrajne oskrbe.