Center za socialno delo Ljubljana Centralna enota

  • Einspielerjeva ulica 6,
    1000 Ljubljana
  • T: 01/4342 312
  • F: 01/4342 313
  • E: gpcsd.ce@gov.si

Navodila

Kazalo

Določanje primarne pristojnosti v primeru razvezanih staršev

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju: Uredba) v 67. členu določa, da je oseba upravičena do družinskih dajatev v skladu z zakonodajo pristojne države članice, tudi za družinske člane, ki stalno prebivajo v drugi državi članici, kakor da bi prebivali v prvi državi članici.

Uredba v 1. odstavku 1. člena določa, da »družinski član« pomeni vsako osebo, ki je opredeljena ali priznana za člana družine ali za člana gospodinjstva z zakonodajo, po kateri se zagotavljajo dajatve. Če pa se po zakonodaji, ki se uporablja v skladu s 1. odstavkom, oseba šteje za družinskega člana ali člana gospodinjstva samo, če živi v istem gospodinjstvu kot zavarovana oseba, velja ta pogoj za izpolnjen, če osebo pretežno vzdržuje zavarovana oseba.

Iz sodbe sodišča Evropske unije v sodbi Romana Slanina (Zadeva C-363/08) z dne 26.11.2009 izhaja, da je potrebno pri določanju primarne pristojnosti države za izplačilo družinskih dajatev upoštevati zaposlitev oziroma opravljanje dejavnosti obeh (razvezanih) staršev.

Upoštevanje zaposlitve obeh bioloških staršev v primeru razveze

  1. Otrok s prebivanjem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) je dodeljen enemu od staršev (npr. materi), ki je nezaposlen v RS, drugi starš (npr. oče) pa je zaposlen v Avstriji (v nadaljevanju AT), preživnina je določena. Glede na zgoraj navedeno se šteje, da je otrok »družinski član« pri očetu, zato je AT primarno pristojna[1] za izplačevanje družinskih dajatev (npr. otroški dodatek). Družinske dajatve (npr. otroški dodatek) mora eden od staršev uveljavljati pri krajevno pristojnem nosilcu v AT.
  2. Otrok s prebivanjem v RS je zaupan v vzgojo in varstvo enemu od staršev (npr. materi), ki je zaposlen v AT, drugi starš (npr. oče) pa je zaposlen v RS, preživnina je določena. V tem primeru je skladno z Uredbo RS primarno pristojna država, zato mora mati na krajevno pristojnem CSD vložiti vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (za otroški dodatek).

Upoštevanje zaposlitve novega partnerja biološkega starša, kateremu je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo

Otrok s prebivanjem v RS je dodeljen enemu od staršev (npr. materi), ki je nezaposlen v RS, drugi starš (npr. oče) je zaposlen v AT, preživnina je določena; mati začne živeti z novim partnerjem, ki opravlja dejavnost v RS. Ker se po slovenski zakonodaji novi partner matere šteje za »družinskega člana« mame in otroka, jih je treba šteti za novo družino in upoštevati zaposlitev znotraj te družine. RS je država stalnega (dejanskega) prebivališča otroka in država zaposlitve novega partnerja, zato je RS primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev. Ker je biološki oče zaposlen v AT, je AT sekundarno pristojna država za dodelitev morebitne razlike družinskih dajatev.

Izmenjava obrazcev E411 med pristojnimi institucijami

Izmenjava obrazcev E411 med institucijami je določena na podlagi Sklepa št. 147 z dne 10. oktobra 1990 o izvajanju člena 76 Uredbe (EGS) št. 1408/71, v povezavi s Sklepom št. H1 z dne 12.junij 2009 o okviru za prehod z uredb Sveta (EGS) št. 1408/71 in (EGS) št. 574/72 na uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 ter uporabi sklepov in priporočil.

V 1. c točki Sklepa št. 147 je zapisano, da pristojni nosilec obrazec E 411 vsako leto pošlje nosilcu v kraju stalnega prebivališča družinskih članov. Ta nosilec vrne obrazec pristojnemu nosilcu v treh mesecih od prejema.

Iz navedenega je razvidno, da:

Napotki za izpolnjevanje obrazcev E411, E401 in E402

1. Obrazec E411 (del A)

Točka 1:
Navedite vse zahtevane podatke (priimek, ime, datum rojstva, naslov…) o staršu, ki je zaposlen (oz. bo uveljavljal družinske prejemke za otroke, navedene pod točko 3) v drugi državi članici Evropske unije. Pri polju identifikacijska številka navedite EMŠO.

Točka 2:
Navedite vse zahtevane podatke (priimek, ime, datum rojstva, naslov…) o zakoncu, izvenzakonskem parnerju/ici oz. o drugem staršu otrok/a*. Pri polju identifikacijska številka navedite EMŠO.

*Glej navodila Določanje primarne pristojnosti v primeru razvezanih staršev.

Točka 3:
Navedite otroke  in vse zahtevane podatke (ne pozabite na dejanski kraj prebivališča), za katere uveljavljate družinske prejemke (otroški dodatek, starševski dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) v drugi državi članici Evropske unije.

2. Obrazec E401

potrjuje krajevno pristojna upravna enota - Sektor za upravne notranje zadeve. Na obrazcu morate izpolniti točke 1, 2 in 4. Upravna enota pa potrdi točki 6 in 8.

3. Obrazec E402

potrjuje izobraževalna ustanova, v kateri se otrok šola (srednja šola, fakulteta…). Na obrazcu morate izpolniti točki 1 in 2. Šola pa potrdi točki 4 in 7 (oz. za nekatere države tudi 5 in 6).

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju Uredba) na ravni Evropske unije ureja področje socialne varnosti in se uporablja za zaposlene ali samozaposlene osebe in študente, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic, ter za njihove družinske člane.

Namen Uredbe je zagotoviti enakost obravnave vseh državljanov Evropske unije, ki so zaposleni oziroma samozaposleni v drugi državi članici, kot se obravnavajo državljani te države članice.

V skladu z Uredbo mora družinske dajatve[2] (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka (npr. Slovenija), kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena v smislu Uredbe (npr. oče je zaposlen v Avstriji, mati pa v Sloveniji, kjer ima otrok stalno prebivališče). V tem primeru je Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato mora upravičenec vložiti vlogo, s katero bo uveljavljal pravice do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatev v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).

Druga država članica (npr. Avstrija) postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu Uredbe, v državi stalnega prebivališča (npr. Slovenija) pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena v smislu Uredbe. To se praviloma zgodi, kadar:

Upravičena oseba mora zato pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici (npr. Finanzamt ali Krankenkasse v Avstriji, INPS v Italiji, Magyar Allamkincstar na Madžarskem…) vložiti vlogo za uveljavitev družinskih dajatev.

Kadar je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica, je država stalnega prebivališča sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev.

V kolikor krajevno pristojni center za socialno delo ugotovi, da Republika Slovenija na podlagi podatkov, navedenih na vlogi za uveljavitev pravice do družinskih prejemkov v skladu z Uredbo ni primarno pristojna država članica, se vloga odstopi Centralni enoti. Centralna enota nato drugo državo članico obvesti z obrazcem F002, da Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov in hkrati sporoči datum vložitve vloge v Republiki Sloveniji. Enako Centralna enota stori v primerih, ko vlagatelj vloži vlogo neposredno na Centralni enoti.

Vlagatelji, za katere Republika Slovenija ni primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov, morajo pravico do družinskih prejemkov uveljavljati pri krajevno pristojni instituciji v primarno pristojni državi članici v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

V primeru, da je znesek družinskih prejemkov, do katerega so vlagatelji upravičeni v drugi državi članici, nižji od zneska družinskih prejemkov, do katerega bi bili sicer upravičeni v Republiki Sloveniji, lahko v Republiki Sloveniji uveljavljajo le razliko v višini prejemkov.

V kolikor bodo vlagatelji želeli v Republiki Sloveniji uveljavljati razliko pri družinskih prejemkih, je potrebno izpolniti priloženo izjavo[3] (predvidoma v primerih, ko je v primarno pristojni državi znesek družinskih prejemkov nižji kot v Republiki Sloveniji).

POMEMBNO OPOZORILO:

Pravico do družinskih prejemkov morajo upravičenci uveljavljati v drugi državi članici (primarno pristojna država), vse dokler je druga država članica primarno pristojna. Ko pogoji za uveljavljanje celotnih družinskih prejemkov v drugi državi članici niso več izpolnjeni (torej primarna pristojnost spet preide na Republiko Slovenijo), morajo vlagatelji nemudoma vložiti vlogo za družinske prejemke na krajevno pristojnem centru za socialno delo v Republiki Sloveniji.

Praviloma se bo to zgodilo, ko se ena od upravičenih oseb zaposli v Republiki Sloveniji v smislu Uredbe (prične opravljati poklicno ali nepoklicno gospodarsko dejavnost) oziroma ko mednarodni element ni več izpolnjen (noben od staršev ni več zaposlen v drugi državi članici v smislu Uredbe). O tem je potrebno čim prej obvestiti tudi pristojni organ v drugi državi članici, da ne bo prihajalo do preplačil.

Primarna ali sekundarna pristojnost za izplačevanje družinskih dajatev

Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju Uredba) na ravni Evropske unije ureja področje socialne varnosti in se uporablja za zaposlene ali samozaposlene osebe in študente, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali več držav članic, ter za njihove družinske člane.

Namen Uredbe je zagotoviti enakost obravnave vseh državljanov Evropske unije, ki so zaposleni oziroma samozaposleni v drugi državi članici, kot se obravnavajo državljani te države članice.

Primarna pristojnost države stalnega/dejanskega prebivališča otroka

V skladu z Uredbo mora družinske dajatve (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka (npr. Slovenija), kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena v smislu Uredbe (npr. oče je zaposlen v Avstriji, mati pa v Sloveniji, kjer ima otrok stalno prebivališče). V tem primeru je Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato mora upravičenec vložiti vlogo, s katero bo uveljavljal pravice do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatev v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).

Praktični primeri:

  • Če dobite v Sloveniji pozitivno odločbo, boste v tujini prejeli razliko med otroškim dodatkom, do katerega ste bili upravičeni v Sloveniji, in otroškim dodatkom, do katerega bi bili upravičeni v tujini.
  • Če v Sloveniji niste upravičeni do otroškega dodatka, ker presegate cenzus, boste v državi, kjer je en od staršev zaposlen, prejeli celoten otroški dodatek po zakonodaji te države (vlogo za otroški dodatek morate vložiti v Sloveniji vsakih 12 mesecev oz. v primeru spremembe). Po 1.1.2018 glejte obvestilo!
  • V primeru, da je Slovenija primarno pristojna država, ter ne vložite vloge v Sloveniji, bo na obrazcu E411 potrjeno, da v Sloveniji niste vložili vloge, zraven pa bomo priložili tabelo z višinami otroških dodatkov v Sloveniji. V takih primerih vam lahko druga država članica odšteje najvišji otroški dodatek, ki bi ga lahko prejeli v Sloveniji. V državah, ki ne izplačujejo otroškega dodatka za nazaj, pa vam lahko sploh ne bodo odobrili otroškega dodatka za nazaj. V praksi je največ težav takrat, ko prvič prejmete zavrnjeno odločbo, ker presegate cenzus ter potem vloge za otroški dodatek ne vložite več.
  • Če je bila vloga za otroški dodatek zavržena, ker npr. niste predložili ustrezne dokumentacije, bo na obrazcu E411 prav tako potrjeno, da niste vložili vloge v Sloveniji.

Primarna pristojnost druge države članice EU

Druga država članica (npr. Avstrija) postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu Uredbe, v državi stalnega prebivališča (npr. Slovenija) pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena v smislu Uredbe. To se praviloma zgodi, kadar: • je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici (npr. v Avstriji), drugi pa v državi stalnega prebivališča ni zaposlen, • sta oba starša zaposlena v drugi državi članici. Upravičena oseba mora zato pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici (npr. Finanzamt ali Steiermärkische Gebietskrankenkasse v Avstriji, INPS v Italiji, Magyar Allamkincstar na Madžarskem…) vložiti vlogo za uveljavitev družinskih dajatev. Kadar je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica, je država stalnega prebivališča sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev. Razlika[4] se v Republiki Sloveniji uveljavlja na Centralni enoti za starševsko varstvo in družinske prejemke na podlagi izjave[5], ki se pošlje na spodaj navedeni naslov. V drugi državi članici mora upravičena oseba uveljavljati pravico do otroškega dodatka, vse dokler je druga država članica primarno pristojna. Ko pogoji za uveljavljanje celotnega otroškega dodatka v drugi državi članici niso več izpolnjeni (torej primarna pristojnost spet preide na Republiko Slovenijo), mora upravičena oseba nemudoma vložiti vlogo za uveljavitev pravic do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Praviloma se bo to zgodilo, ko se ena od upravičenih oseb zaposli oziroma samozaposli v Republiki Sloveniji v smislu Uredbe oziroma ko mednarodni element ni več izpolnjen (noben od staršev ni več zaposlen v drugi državi članici v smislu Uredbe). O tem je potrebno čim prej obvestiti tudi pristojni organ v drugi državi članici, da ne bo prihajalo do preplačil.

Določanje primarne pristojnosti v primeru razvezanih staršev   V redkejših primerih je lahko določitev primarne ali sekundarne pristojnosti težja. Takrat se čimprej obrnite na Centralno enoto. Če nas ne dobite po telefonu, lahko pošljete email na gpcsd.ce@gov.si. Uredba 883/2004 se, poleg držav članic EU, uporablja tudi na Norveškem, Islandiji, Lihtenštajnu in, do spremembe zdajšnjih sporazumov, tudi v Švici.

Uveljavljanje starševskega dodatka v primeru zaposlitve vlagateljice v Avstriji

Slovenske državljanke, zaposlene oziroma samozaposlene v Avstriji, katerih zakonci oziroma zunajzakonski partnerji so zaposleni v Sloveniji, morajo biti pri uveljavljanju pravic v primeru materinstva pozorne na sledeče informacije:

Upravičenost do porodniškega nadomestila (t.i. Wochengled/Mutterschutz)

V okviru zavarovanja za starševsko varstvo so slovenske državljanke, ki so zaposlene ali samozaposlene v Avstriji, v primeru rojstva otroka upravičene do porodniškega nadomestila iz zavarovanja za materinstvo (t.i. Wochengled/Mutterschutz). Porodniško nadomestilo se uveljavlja pri krajevno pristojnem nosilcu v Avstriji (Gebietskrankenkasse v kraju zaposlitve) in se izplačuje osem tednov pred rojstvom in osem tednov po rojstvu otroka.

Uveljavljanje starševskega dodatka v Sloveniji in razlike do Kinderbetreuungsgeld v Avstriji

Po preteku osmih tednov od rojstva otroka so matere v Avstriji upravičene prejemati neke vrste dodatek za vzgojo in varstvo otroka (t.i. Kinderbetreuungsgeld), ki ne izvira iz zavarovanja za materinstvo, ampak spada med družinske dajatve. V skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004[6] je potrebno pri družinskih dajatvah upoštevati pravila[7] glede primarne in sekundarne pristojnosti za izplačevanje družinskih dajatev.

V primeru zaposlitve zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja v Sloveniji in stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka v Sloveniji, je v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004, Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev (starševskega dodatka in vseh drugih družinskih dajatev po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).

Upravičenke morajo zato še pred potekom osmih tednov od rojstva otroka (torej pred iztekom upravičenosti do Wochengeld/Mutterschutz) na krajevno pristojnem centru za socialno delo v Sloveniji vložiti vlogo za starševski dodatek (obrazec DP-1). Vlogi je treba priložiti tudi potrdilo avstrijskega pristojnega nosilca, do kdaj ste v Avstriji upravičeni prejemati porodniško nadomestilo.

Skladno z Uredbo (ES) št. 883/2004 je Avstrija v navedenem primeru sekundarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato so upravičenke v Avstriji upravičene do razlike do Kinderbetreuungsgeld (razlika med Kinderbetreuungsgeld in starševskim dodatkom). Razlika se uveljavlja pri pristojnem Gebietskrankenkasse in se lahko izplačuje za nazaj, lahko pa tudi sproti (od leta 2013).

Upravičenost do zdravstvenega zavarovanja v Avstriji

Upravičenke so v času prejemanja porodniškega nadomestila v Avstriji (Wochengled/Mutterschutz) zdravstveno zavarovane neposredno na podlagi zaposlitve. Po izteku upravičenosti do porodniškega nadomestila pa morajo upravičenke na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije pridobiti potrdilo, da v Sloveniji niso upravičene do zdravstvenega zavarovanja po zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju. Na podlagi tega potrdila so v Avstriji še naprej zdravstveno zavarovane.

Opozorilo centrom za socialno delo – prijava v pokojninsko zavarovanje

Skladno z okrožnico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 0075-33/2012/1 z dne 19.10.2012, morajo centri za socialno delo v vseh primerih, ko obstaja sum, da je upravičenka do starševskega dodatka v Avstriji že pokojninsko zavarovana, od Centralne enote za starševsko varstvo in družinske prejemke pridobiti informacijo o vključenosti v pokojninsko zavarovanje vlagateljice v Avstriji. Če bo ugotovljeno, da je vlagateljica v Avstriji že pokojninsko zavarovana, centri za socialno delo upravičenke do starševskega dodatka ne bodo prijavili v pokojninsko zavarovanje z namenom preprečitve plačevanje dvojnih prispevkov.